Tihožitje z makom in zavitkom

V Sloveniji imamo cele kmetije, ki pridelujejo mak. Pa vendar ga uživamo premalo.

Objavljeno
07. oktober 2014 11.23
Besedilo Mirjam Grilc, foto Eva Legiša in Dokumentacija Dela
Besedilo Mirjam Grilc, foto Eva Legiša in Dokumentacija Dela
Kot bi se ga malo izogibali. Za spodbuden začetek naj bo torej misel, da je doma tudi pri nas, ne le pri naših sosedih v Avstriji in na Madžarskem, da ima kar precej koristnih učinkovin in je cenovno dostopen.

Na mak sem se spomnila, ker sem pred kratkim sedela v družbi, v kateri je tekla beseda o pripravi sladic. Z veseljem sem omenila, da imam rada mak kot nadev in da mi je makova potica ljuba (čeprav se tako nesramno zatika med zobe), in pri tem smo ostali.

Maka po okusu v tej družbi niso prav dobro poznali, v spominu so imeli le rdeče cvetove, ki jih je videti sem ter tja v poletnem času. Tudi sama se spomnim časa, ko je bilo poljskega maka v družbi plavice med pšenico ali na travnikih veliko in smo šopke za rojstni dan ali za okras nabrali mimogrede. Vendar je zaradi načina kmetovanja tihožitje med pšenico začelo izginjati, tako kot siromaši travnike, zato je divje rastočega maka vedno manj.

Makov je več vrst in podvrst, to bi znali botaniki povedati na dolgo in široko. Najbolj obravnavan in poznan je vrtni mak (Papaver somniferum), enoletna rastlina, visoka približno meter, ki ima cvet nežne rožnate barve. Trdno se ga drži tudi ime opijski mak. V njem najdemo snovi, ki spremljajo zdravilstvo že od nekdaj: opij, morfin, papaverin, kodein. Te pridobivajo iz mlečka, ki ga izločajo nezreli plodovi. Naj omenim, da je pri maku vse, razen zrelih semen, za uživanje strupeno.

Ravno ta zrela semena pa zanimajo nas v gospodinjstvu. Med nakupovanjem lahko opazimo makova semena različnih barv, od temno sive do rumene, in različnih tekstur. Naj vas to ne spravi v zadrego, ker gre le za značilnost, po kateri bi lahko ugotovili, za katero vrsto maka gre, od kod so semena prispela oziroma v katerem delu sveta so bila gojena. Najpogosteje pri nas dobimo semena temno sive barve, ki so tudi značilna za Evropo.

Ker pa sem že omenila, kaj vse mak ponuja v farmaciji, moram omeniti, da tudi semena, ki so dostopna nam, niso čisto zanemarljiva, ko gre za zdravilne namene. Vsebujejo malo ogljikovih hidratov, veliko beljakovin in veliko nenasičenih maščob. Učinkovita so pri redčenju krvi, zmanjšujejo škodljivi holesterol, krepijo imunski sistem, urejajo prebavo zaradi velike vsebnosti vlaknin. Vitaminov je malo, a so semena dober vir kalija, kalcija, fosforja, mangana, železa in magnezija. Da bodo vse to ohranila, moramo biti pozorni pri njihovem shranjevanju, prostor naj bo suh in posoda ali primerna vrečka dobro zaprti.

Mak se v kuhinji uporablja po vsem svetu. Bolj ko potujemo proti vzhodu, večja je možnost, da se z makom srečamo v konkretnih mesnih jedeh in omakah, medtem ko ga zahod čisla bolj kot dodatek sladkim jedem ali kot dodatek k testu oz. posip za kruh. Pravzaprav se semena dobro ujamejo v vseh jedeh, zelenjavnih, mesnih in sladkih.

Pred vami je recept za pripravo makovega zavitka. Toplo vam ga priporočam: da za prvi poskus okus po maku ne bo tako izrazit, sem dodala kar nekaj dodatkov, kot so mandlji, kava ... Presenečeni boste, kako dobra in nasitna sladica je to.