Francoska visoka moda

Francoski modni kreator mlajše generacije Stéphane Rolland je eden tistih, ki poskušajo ženske prepričati, da je prav, če se oblačijo kot princese. Čeprav sedemnajst oblek letošnje kolekcije za pomlad in poletje, ki jih je pokazal januarja v Parizu, sledi sodobni viziji oblačenja, se je s kreiranjem tokrat poskusil vrniti v preteklost, v duhu filozofije manj je več. Podobno starinsko je bila ubrana tudi celotna koreografija njegove dih jemajoče modne predstave. Modna revija je potekala tako kot nekoč, manekenke so v roki nosile zaporedno številko obleke, ki so jo prikazovale, njihov prihod pa je najavil glas napovedovalca.

Rolland ima rad čistost, tako v materialih kot v barvah. Njegove so tako imenovane nebarve, kot so bela, črna in bež, za dobro vago pa kolekcijo rad popestri s kakšnim dodatkom v kričeče rdeči barvi, da pritegne pozornost, tudi tistih, ki potrebujejo več vznemirjenja.

Stéphane Rolland predstavlja tradicionalno visoko modo iz časov, ko še ni bilo hitrega potrošništva in menjavanja oblek po tekočem traku. Zanj pravijo, da je arhitekt v modi, kar se vidi že na prvi pogled.

Njegov slog je močan, veličasten, strog in preprost, njegove obleke so skulpture, kompleksne oblačilne konstrukcije z močnim čustvenim nabojem. Razume in zna poudariti pozicijo moči v modi, ki jo bogataši na njegovem seznamu strank pričakujejo. Zanj je značilno vrhunsko krojenje, ki poudari linijo telesa in ustvari naravno eleganco v gibanju. »Vse življenje sem si želel biti modni oblikovalec,« pravi Rolland. Obleke je začel risati, ko je bil star štiri leta. Vse odtlej si je želel, da bi, ko bo odrasel, postal modni kreator, ali pa vsaj igralec.

Šov biznis ga je privlačil v vseh pogledih, z vso ekstravaganco in vznemirjenjem vred. Odločil se je za šolanje na visoki šoli za modo v Parizu, medtem pa je veliko potoval in spoznaval različne ljudi in kulture. Po svetu ga je gnala radovednost, zanimanje za ljudi in njihov način življenja mu je prinašalo obilje novega znanja in izkušenj, ki jih je lahko v svetu mode, ki hlepi po raznolikosti in mešanju kultur, izvrstno uporabil.

Kot vajenec pokojnega španskega modnega kreatorja Balenciage je pri enaindvajsetih postal kreativni direktor te modne hiše, najmlajši kreativni direktor za moško modo v modnem svetu nasploh. Pri Balenciagi se je naučil ravnanja z volumnom ter inovativnega razmišljanja, ki je kasneje postalo njegov zaščitni znak.

Rollandova oblačila so arhitekturne konstrukcije, od Balenciage pa se bistveno razlikujejo v silhueti, ki gre pri Rollandu predvsem v višino, medtem ko je Balenciaga slovel po poudarjeno škatlastih kreacijah. Ko je po štirih letih zapustil modno hišo Balenciaga, je deset let delal v modni hiši Jean-Louis Scherrer, potem pa ustanovil lastno blagovno znamko.

Prisega na strogo, vendar ekstravagantno krojenje. Rollandova moda je na pogled čista in jasna, a kljub vsemu zelo kompleksna. To predvsem velja za kroje, ki so nenavadni, monumentalni in precej odstopajo od klasične definicije pojma ženska obleka. Je eden tistih, ki modo razumejo kot umetnost, a mu je hkrati povsem jasno, da mora biti ta tudi uporabna. Skrbno pazi na razmerja, linijo telesa, obleke pa šiva tako, da se ženska v njih lahko svobodno giblje.

Vtis gibanja rad poudari s starinskim okrasnim elementom, kot je denimo vlečka. Njegova dnevna oblačila so preprosto krojena, praktična in elegantna, medtem ko si pri večernih oblekah rad privoščil več igrivosti in razkošja. To dimenzijo doseže predvsem z volumnom, ki ga okrasi z modnimi dodatki, kot so vezenine, perje in kristali. Čeprav je konstrukcijo njegove modne arhitekture pogosto treba utrditi z različnimi podpornimi materiali, denimo s silikonom, zanj še vedno lahko rečemo, da je modni kreator, ki ustvarja brezčasno eleganco.

Kreiranja se loteva z matematično natančnostjo, kar velja tako za oblikovanje materiala, vzorcev, ki jih sestavlja z zgibanjem blaga, kot za kroje. Pogosto posnema formo tunike, ta kroj je dobro natreniral pri Balenciagi, ki je bil znan po tem, da je povsem spremenil tradicionalno žensko silhueto peščene ure in začel razvijati bolj avantgardne kroje.

Rolland ni tako radikalen, zanj je značilno nekakšno mešanje revolucionarnih volumnov, za katerimi je stremel njegov mentor, in klasične baročne krinoline. Seveda so vse njegove oblačilne konstrukcije za običajnega smrtnika zelo ekstravagantne, se pa rad poigrava tudi s filozofskim vidikom lepote in njeno vrednostjo v očeh opazovalca. Fascinira ga preobrazba, ki se zgodi, ko ženska odide v garderobo za pomerjanje in se vrne v njegovi obleki.

Posebej pozoren je pri krojenju rokavov, ki zanj niso nujno zlo, temveč logično nadaljevanje obleke. Rokavom posveča toliko pozornosti zaradi njihove teatralnosti in dinamike gibanja rok. Zanj predstavljajo nekakšno čudovito živo skulpturo, diskretno igro pregibov, ki morajo ob estetski dovršenosti zagotavljati tudi popolno udobje.

Visoka moda je v svetu potrošniške kulture, ki je najbolj intenzivno zajela prav tekstilno industrijo, nekoliko spremenila optiko, zadnja leta se trudi biti uporabna in vsaj za silo nosljiva. Ni več zgolj objekt občudovanja, temveč je zaželeno, da gre med ljudi, da se nosi. Stéphane Rolland je eden od novega vala francoskih modnih kreatorjev, ki poskušajo to filozofijo spraviti v življenje.

Največ njegovih strank je iz bogatega arabskega sveta, Kazahstana, Ukrajine in Rusije. Ko pridejo v njegov atelje, iščejo tisti sloviti pariški oziroma francoski pridih in popolno krojenje, ki je obvezen del evropske visoke mode.

Navdih najde v moderni umetnosti, arhitekturi, kiparstvu in fotografiji. Eden njegovih najljubših umetnikov je britanski kipar indijskega rodu Anish Kapoor, čigar skulpture so podobne velikanskim cevem, turbinam in kotlom. Tisto, kar Kapoor ustvarja v kiparstvu, poskuša Rolland prenesti v tkanino. Vzorčastega blaga ne uporablja, vzorce kreira sam, na samosvoj umetniški način. Posebej zanimive se mu zdijo Kapoorjeve okrogle forme, ki izhajajo iz misterija umetniku najljubše oblike – votline.

Oba imata odnos do velikosti, raje kot majhno in ljubko, obožujeta monumentalno in veličastno. Pri takšnih primerjavah je seveda treba biti stvaren, kajti Rolland lahko Kapoorjeve skulpture prenese v modo samo na ravni osnovne ideje. Medtem ko Kapoor razmišlja o metrih, se mora Rolland zadovoljiti zgolj s centimetri.

Nima posebne favoritke ali muze, ki bi ji posvečal svoje obleke, temveč oblači vse ženske oziroma pač tiste, ki jih pot zanese v njegov modni atelje. V svojem bistvu je Stéphane Rolland v resnici zelo konservativen. Osnovni kosi, ki bi jih v svoji garderobni omari morala imeti vsaka ženska, so po njegovem mnenju črni smoking, mala črna obleka, bela bluza ter dva para črnih čevljev, z nizko in visoko peto (to pa zagotovo imate).

Ženskam polaga na srce, naj ne nasedajo modnim muham, temveč naj raje izbirajo brezčasna oblačila, ki niso obremenjena z letnico nastanka, pri ustvarjanju lastne modne zgodbe pa naj poskušajo slediti sebi in osebnemu slogu, ki si ga z leti tako ali drugače oblikuje vsaka ženska. •