Košarkarski Mozart

»Mladim moramo govoriti o Draženu Petroviću. Ne samo o tem, kakšen športnik je bil, ampak tudi kakšen človek«

Objavljeno
25. maj 2017 23.37
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec

Okusi so tudi pri izboru najboljših športnikov različni, toda v košarki teh dvomov skorajda ni. Vsaj ne v Evropi. Najboljši je (bil) Dražen Petrović, košarkarski Mozart.

Odšel je na vrhuncu. Pravijo, da znajo to storiti le najpametnejši, vendar Dražen Petrović na žalost ni končal le športne poti, ampak tudi življenjsko. Njegovo srce se je ustavilo v prometni nesreči 7. junija 1993. Usoda je hotela, da je odšel prav na dan, ko mu je potekla osebna izkaznica. Le dan prej je odigral zadnjo tekmo. S hrvaško reprezentanco je z 90:94 izgubil proti Sloveniji v kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo. Toda po tem, ko bi moral skupaj s soigralci na letalo, je raje prisedel k srčni izbranki Klari Szalantzy. Madžarska manekenka in košarkarica je bila neizkušena voznica, zato je z veliko hitrostjo trčila v tovornjak, ki je prebil avtocestno ograjo z nasprotne smeri. Dražen ni bil pripet, zato je umrl na kraju nesreče. Številni njegovi oboževalci so že vedno jezni na Szalantzyjevo, ker se ni nikoli opravičila. Resnica naj bi bila drugačna, saj naj bi ostala v stiku z Draženovo mamo Biserko in jo večkrat obiskala po nesreči. Kasneje je uteho našla v objemu nekdanjega nemškega nogometaša Oliverja Bierhoffa. Pred tem je imel Dražen več deklet. Najbolj je odmevala kratka romanca s Sanjo Doležal, pevko Novih fosilov.

Neodgovorjeno vprašanje bo ostalo, kako visoko bi Dražen še posegel, če bi ostal živ. Čeprav je pri 28 letih že imel izjemne dosežke, je bil šele pred svojim vrhuncem. Po začetnem nepoznavalskem zavračanju so njegov talent uvideli tudi v ligi NBA. Pri New Jersey Nets bi zgolj še bolj paral mrežice, kajti težko bi kdo zajezil njegovo voljo do uspeha. Njegov edini problem v Združenih državah Amerike je bil, da evropskih košarkarjev ameriška elita tedaj ni spoštovala. Petrović je bil med prvimi, ki je začel to spreminjati. Dobro je vedel, da je bil večkrat neupravičeno zapostavljen, toda ostal je odločen, da bo izpolnil svoje sanje, zato se ni ustrašil niti največjega med vsemi – Michaela Jordana. »Zadel bom prek tebe,« mu je na eni od tekem zabrusil Jordan, toda Petrović mu ni ostal dolžan: »Jaz pa prek tebe!«

V Evropi je dosegel vse. Bil je evropski prvak s Cibono, z jugoslovansko reprezentanco je pobiral odličja na evropskih in svetovnih prvenstvih ter olimpijskih igrah. Da je bil resnično najboljši med košarkarskimi velemojstri v predvojni jugoslovanski reprezentanci, je kasneje dokazal s hrvaško izbrano vrsto. Na olimpijskih igrah leta 1992 jo je popeljal vse do finala in se tudi tam dostojno upiral ameriški sanjski zasedbi z Jordanom, Larryjem Birdom in Magicom Johnsonom.

Dražen je bil rojen šampion. V vseh generacijah je bil najboljši, toda med vsemi mladimi igralci je tudi treniral največ. Košarka ni bila njegova služba, ampak najljubši hobi. Na koš je metal s srcem, mimo nasprotnikov prodiral s strastjo. Njegova največja zapuščina niso strelski rekordi in lovorike, ampak zmožnost, da je navijače spravil v ekstazo. Ljudje med spremljanjem športa iščejo popolnost, da ubežijo stran od sivega vsakdana, in to jim je Dražen utelesil s svojo košarko. Z odprtimi usti in dvignjenimi rokami so spremljali, kako je podajal za hrbtom ali med nogami ali kako je preigral nasprotnika, da se je ta začel vrteti okoli svoje osi, ker ni več vedel, kam mu je Dražen pobegnil z žogo. To so trenutki, ki bodo za vedno ostali v spominu košarkarskih romantikov.

Njegova priljubljenost je presegla klubska rivalstva in meddržavna sovraštva. Kljub krvavi vojni po razpadu nekdanje Jugoslavije so Dražena kot hrvaškega reprezentanta spoštovali tudi v Srbiji. Podobno je bilo v Španiji z navijači Barcelone, saj ima marsikdo med njimi doma samo en Realov dres – tistega od Dražena. Bil naj bi celo prvi košarkar, ki je v Evropi po podpisu pogodbe z Realom leta 1988 prejel letno plačo z milijonskim zneskom v nemških markah.

Nepozabno je ostalo Draženovo leto 1985. Najprej je spomladi s Cibono osvojil vse možne lovorike, med njimi tudi evropski pokal po finalni zmagi nad Realom in njegovimi 36 točkami, toda mnogim je v spominu ostalo predvsem jesensko dogajanje. Zagrebčani so namreč novo sezono začeli s tekmo jugoslovanskega prvenstva proti Olimpiji, a ker pri ljubljanskem klubu niso pravočasno prijavili moštva, so v Zagreb prispeli s kadetsko ekipo. Dražen je takoj zastrigel z ušesi, saj je začutil pravo priložnost za nov izjemen dosežek.

V mislih je imel Radivoja Koraća iz leta 1962. Takrat je eden od pionirjev jugoslovanske košarke za OKK iz Beograda proti zagrebški Mladosti natresel 74 točk in postavil jugoslovanski rekord. Napad na rekord je Petrović napovedal že pred tekmo z Olimpijo, zato so bili dobro razpoloženi tudi navijači na tribunah. Četudi je zatrdil, da bo zapustil igro, ko bo dosegel rekord, besede ni držal. Njegova želja je bila prevelika, zato se je ustavil šele pri neverjetnih 112 točkah na eni tekmi. Star je bil vsega dvajset let, a že je bil najboljši evropski košarkar. Obema rekorderja je sicer skupna tragična usoda, saj je tudi Korać umrl mlad v prometni nesreči, star je bil 30 let.

Draženova zvezda na nebu nikoli ni ugasnila. Njegovi privrženci širijo njegovo legendo med nove rodove, zato ni nenavadno, da imajo tudi današnji otroci dres z napisom Petrović, čeprav so bili rojeni po njegovi smrti. Najbolj goreča pričevalka Draženovih uspehov je mama Biserka. Ko je izvedela za sinovo smrt, bi bila skoraj storila samomor, če je ne bi tik pred balkonom ustavil njen soprog. Zdaj je njeno življenjsko poslanstvo, da sinovo zgodbo spoznajo tudi tisti, ki jih košarka ne zanima. »Mladim moramo govoriti o Draženu. Ne samo o tem, kakšen športnik je bil, ampak tudi kakšen človek. Od malih nog je hotel pomagati vsem okoli sebe, zgolj na igrišču je bil drugačen. Tam je šel do krvi, četudi je igral proti svojemu bratu,« je rekla.

V Zagrebu je danes spominski center Dražena Petrovića. Poleg mame Biserke je v njem dejaven tudi Draženov brat Aleksandar, prav tako nekdanji košarkar in jugoslovanski reprezentant. V tem mesecu je bil muzej spet bolj obiskan, saj so v njem predstavili kapo blagovne znamke New Era z Draženovo podobo. Največje svetovno podjetje za izdelavo kap s športnimi motivi je predstavilo dve različici. V seriji z ukrivljenim šiltom je 2500 kap, še bolj omejena pa je serija z ravnim šiltom, saj so v njej 204 kape, po ena za vsako tekmo, ki jo je Dražen odigral za NJ Nets. In najbolj zgovoren podatek je, da je Dražen Petrović prvi evropski košarkar, ki je upodobljen na kapi podjetja s 97-letno tradicijo.