Mesto greha

Ko beseda nanese na igralnice, večno prižgane neonske luči, pregrehe vseh vrst in predvsem nepredstavljive vsote denarja, se nam v misli prikrade filmska podoba Las Vegasa, kjer je dovoljeno vse. Zgodba raja v puščavi Nevada se je začela dobrih sto let prej.

Ko je mehiški raziskovalec Rafael Riviera kot prvi nedomorodec stopil na zemljo, kjer se zdaj bohotijo igralnice, jo je poimenoval Las Vegas, kar v prevodu pomeni travniki. V puščavi Nevade je bilo dovolj podtalnih virov vode, da je Vegas spominjal na brezmejno prostran travnik. Leta 1905 so v pokrajino prišle železniške povezave iz New Mexica in Kalifornije, pet let pozneje je Las Vegas tudi uradno postal mesto.

A nič ni kazalo, da bo dobrih sto let pozneje postal 28. največje ameriško mesto in eno najslavnejših na svetu. Njegova podoba se je začela spreminjati šele leta 1931, ko so oblasti v Nevadi nazadnje popustile pritiskom ter spet legalizirale igralniško dejavnost in stave. Že pred tem so odročni kraj sredi ničesar kot idealno priložnost, da v njem nekaj zaslužijo in operejo umazan denar, prepoznali mafijski botri z vzhodne obale, med njimi tudi slavni Meyer Lanski, ki je skupaj s Charlesom »Luckyjem« Lucianom vodil največjo kriminalno mrežo na vzhodni obali ZDA, v zadnjih letih pa je njuno »slavo« v svet ponesla priljubljena serija Boardwalk Empire, v kateri je blestel Steve Buscemi.

Tako kot je Buscemi v seriji videl priložnost v igralnicah, sta jo konec 30. let 20. stoletja v Las Vegasu prepoznala Lansky in Luciano ter začela denar pretakati v puščavo, še posebno ob avtocesto 21, tik pred samim mestom, kjer mestne oblasti niso imele pristojnosti. Zrasle so kombinacije igralnic in hotelov, celotna okolica avtoceste 21 pa je zdaj poznana kot lasvegaški Strip, kjer se v igralnicah zasluži in izgubi največ denarja. Mesto je imelo v prepletu zgodovinskih okoliščin pravo srečo, saj je vedno raslo, ko so vsa druga mesta okoli njega propadala. Tako je ekonomijo mesta sredi velike gospodarske krize (velike depresije) rešila gradnja Hooverjevega jeza, ko se je v mesto zgrinjalo na tisoče delavcev iz drugih predelov ZDA, ki so sredi puščave zapravili ravno dovolj denarja, da je mesto krizno obdobje preživelo brez večjih težav.

Ko se je začela zlata doba ameriških sanj, se je mafijskemu denarju v Las Vegasu pridružil še denar velikih bank in investicijskih skladov in na Stripu so zrasli ogromni hoteli, od slavnih Sahare in Sandsa do New Frontierja in Riviere. Bogati vlagatelji in predvsem glamur so privabljali najboljše pevce v koncertne dvorane, Frank Sinatra in drugi pa množico turistov, ki so želeli za vsaj nekaj dni okusiti življenje bogatašev. Medtem ko se je Strip razvijal in postajal vse večji, svetlejši, drznejši in bogatejši, je mestno jedro Vegasa trpelo zaradi pomanjkanja finančnih prilivov. Na ulici Freemont Street, v središču mesta, so igralnice svoje mesto prepustile muzejem, alternativnim glasbenim prizoriščem in veliko mirnejšim hotelom, kjer se je razvila druga največja veja dohodka Las Vegasa – organizacija konferenc in seminarjev iz različnih industrij, ki je postala več milijard vreden posel.

Kar se zgodi v Las Vegasu, ostane v Las Vegasu – za to so poskrbele tudi oblasti v Nevadi. Že v 30. letih so sprejele zakon, da se poroko po le šestih tednih bivanja v Vegasu lahko zakonito razveljavi, zato so v Nevado začeli prihajati nesrečni zakonci iz vseh delov države. Spretna podjetniška žilica mestnih oblasti je posel še nadgradila s hitrimi in enostavnimi porokami, ki so, največkrat v omamljenem stanju, poleg igralnic postale simbol nočnih dogodivščin v mestu pregrehe, kot so Las Vegas poimenovali zaradi »nemoralne« narave mesta.

V 90. letih minulega stoletja so mafijski šefi, prvi med njimi Howard Hughes, začeli odpirati megalomanske kazinoje, kakršnih svet do takrat še ni videl. Prvi med njimi je bil Mirage, nato so njegovemu zgledu sledili tudi drugi in gradili stavbe, v katerih so se na tipično ameriški način prepletali zgodovinski vplivi, kultura in seks v različnih variacijah. V mega kazinojih je denar lahko kupil vse, zato se je Hughes leta 1989 preselil v penthouse Desert Inna in do konca obstoja hotela ni več zapustil kazinoja. Zakaj bi ga, če je znotraj njegovih zidov dobil vse, kar si je njegovo srce poželelo.

Zdaj se podoba Las Vegasa spreminja, iz mesta turistov želijo ustvariti mesto, v katerem bi si Američani želeli živeti. Uspel jim je veliki met, od prihodnje sezone bo v njihovem mestu domovala franšiza ameriškega nogometa, iz Oaklanda se bodo v puščavo preselili slavni Raidersi, Las Vegas pa je v boju za »najljubšo ameriško prostočasno dejavnost« po desnem pasu prehitel zgodovinsko precej pomembnejša in večja mesta (San Diego, St. Louis ...). Že letos je mesto dobilo tudi hokejsko ekipo Vegas Golden Knights. Namenjena bo »ogrevanju« občinstva, ki bo sredi puščave spremljalo boje na ledu. Vegasu za naravne zakonitosti pač ni mar.

Mesto vsako leto še vedno obišče 40 milijonov turistov z vsega sveta, večina je seveda Američanov, a med ulico Freemont in Stripom še vedno živi le 550.000 ljudi. Vegas je v srcih prebivalcev »dežele svobodnih« še vedno le mesto greha, kjer je za nekaj dragih noči dovoljeno vse. •