Teja Ideja, minimalistični retro slovenske blagovne znamke

Teja Kleč je Teja Ideja postala, kot sama pravi, čisto naravno.

Objavljeno
07. avgust 2014 15.32
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult
Teja Kleč ustvarja zgodbe in oblike – pravzaprav oblike z zgodbo, kakršna je, denimo, njena blagovna znamka Teja Ideja.

Nekdaj si je želela biti operna pevka, a je končala srednjo oblikovno šolo, nato pa študirala dramaturgijo. A so okoliščine po končanem študiju nanesle, da je zašla na radio Radyoyo, kjer se je začela ukvarjati s svojo srednješolsko profesijo – grafičnim oblikovanjem, gledališče in knjige pa so ostali njena prostočasna ljubezen in navdih v številnih vsakdanjih situacijah.

Teja Ideja je postala, kot sama pravi, čisto naravno. Vzdevek so ji nadeli kolegi oblikovalci, in ko se je odločila, da gre na svoje in je morala zakupiti domeno na spletu, je Teja Ideja »meso postala«. Ideja je temelj vsakega dobro oblikovanega izdelka, in kot grafična oblikovalka, ki je nekaj let delala v oblikovalskih agencijah Armada in Luks Studio, ima s kultiviranjem in produkcijo idej vrsto izkušenj. V javnosti je najbolj prepoznavna kot oblikovalka všečnih vzorcev v retro slogu na zvezkih, razglednicah in servirnih deskah ter avtorica brošk z vzorci iz jugoslovanske ikonografije (fičko, stoenka, nekoč priljubljeni čevlji medicinskih sester borosana, čajnik s pikami ...). Na pragu nove šolske sezone se je odločila za novo serijo zvezkov in razglednic, za katere je izbrala grafični podobi dveh slovenskih mest, Ljubljane in Pirana, ter avstrijske prestolnice Dunaj, ker svoje izdelke dvakrat na leto prodaja tudi na umetniškem sejmu na Dunaju.

Klasične razglednice navadno krasijo fotografije, Tejini pejsaži pa so sestavljeni iz preprostih stiliziranih likov v prepoznavne minimunduse slovenskih mest. Razglednice so izrazito nostalgičen izdelek, vendar eno od tistih čudovitih orodij, s katerim lahko vsaj malo poteši svojo nemirno nrav in željo po potovanjih. Načrtuje, da bo njena zbirka mest rasla toliko časa, dokler z njimi ne bo obredla Slovenije po dolgem in počez. Poleg razglednic so njena ljubezen tradicionalni zvezki iz papirja, ki so pri današnji informacijski obsedenosti še eden od nostalgičnih tiskarskih medijev.

Za vsakega grafičnega oblikovalca je potisk za ovitek zvezka temelj njegovega portfelja, tako kot je za industrijskega oblikovalca denimo stol. Teja Kleč ima rada tradicionalne grafične igrice in vzorce, ki izhajajo iz sloga oblikovanja petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Čeprav je rojena v drugi polovici sedemdesetih, ji je to obdobje zelo ljubo in se rada vrača vanj, vsaj estetsko. Njeni vzorci so večinoma sestavljeni iz dveh ali treh likov v dveh ali treh barvah in imajo izrazito grafičen značaj. Zelo grafičen je tudi njen najnovejši motiv, gorenjski nagelj, ki ga je naredila predvsem zaradi provokacije. »V Sloveniji ima domoljubje v zadnjem času precej negativen prizvok, zato sem se odločila, da se malo poigram s tem slovenskim motivom,« pravi. Ta je imel v 19. stoletju veliko moč in se je uveljavil kot narodnostni simbol, danes pa se mu izogibamo, čeprav gre za lepo in uporabno formo, ki jo je mogoče zaradi minimalističnega značaja preprosto posodobiti.

Rada črpa iz preteklosti našega prostora, čeprav njeni vzorci na prvi pogled precej spominjajo na sodobne skandinavske trende, zlasti na grafične potiske danskega oblikovalskega podjetja Ferm Living. Čeprav je bila rojena precej proti koncu jugoslovanske pravljice, ji spomin na čase brezskrbnosti in socialne varnosti, ki jo je uživala generacija njenih staršev, še vedno ne da miru. Temu se je pridružila še sijajna estetika, ki jo danes povezuje z udobjem in lepim življenjem v tistih časih. Njeno oblikovalsko oko pa se trudi sodobnim potrebam primerno predelovati grafične asociacije na sosedove tapete, dedov fičko ali tetin čajnik s pikami ...

Med njenimi izdelki ji je zelo ljuba otroška igra spomin – tradicionalni pripomoček za treniranje vizualnega spomina. S to igro je imela precej uspeha, tako v oblikovanju kot v proizvodnji, saj ji je uspelo angažirati izvajalce iz Slovenije v radiju nekaj kilometrov, tako da je to ne le lepo oblikovan izdelek, temveč ima tudi majhen ogljični odtis, kar se ji zdi zelo pomembno.

Poleg svoje blagovne znamke Teja Kleč oblikuje za različne naročnike. Kot sama pravi, oblikuje vse, kar lahko natisne tiskar ali kar na spletu objavi vešč programer. Z ilustratorko Milanko Fabjančič pa skupaj pripravljata celostno podobo za Lutkovno gledališče Ljubljana.