Tiskane izdaje
Na Azurni obali v kraju Théoule-sur-Mer v bližini kultnega letovišča Cannes stoji palača mehurčkov oziroma Palais Bulles, sicer poletna vila modnega kreatorja Pierra Cardina. Palais Bulles ni običajna hiša, z nizom med seboj povezanih krogel (mehurčkov) bolj spominja na nekakšno oranžno podmornico, ki je po pomoti nasedla na francoski obali. Vse skupaj je videti, kot bi se znašli na snemanju znanstvenofantastičnega filma, saj je palača, ki je danes na seznamu turističnih znamenitosti Azurne obale, zaradi nenavadne arhitekture pogosto navdih ustvarjalcem z vsega sveta, predvsem pa prizorišče številnih modnih revij.
Modni kreator Raf Simons, ki od leta 2012 kreira za kultni Dior (na tem mestu je nasledil Johna Galliana), trenutno velja za enega najbolj zanimivih kreatorjev, čeravno na podlagi njegove minimalistične in enostavne mode tega ni mogoče trditi na prvi pogled. Za modo se je ogrel, ko je opremljal razstavno-prodajni salon belgijskega modnega oblikovalca Walterja Van Beirendoncka v Antwerpnu. Kasneje se je uveljavil kot kreativni direktor pri nemški znamki Jil Sander in sodeloval z znamko Fred Perry, vse dokler ni leta 2012 postal kreativni direktor pri Diorju.
Študiral je industrijsko oblikovanje, iz oblikovalca notranje opreme pa se je prelevil v uspešnega oblikovalca oblačil. Odtod izhaja njegovo zanimanje za arhitekturo in ambient, o čemer pripoveduje tudi modna zgodba, ki je sredi maja potekala v Cardinovi palači mehurčkov, kjer je Raf Simons predstavil svojo novo kolekcijo Dior Cruise za leto 2016. Njegov veliki vzornik, danes 92-letni Pierre Cardin, je modno revijo seveda spremljal iz prve vrste.
Visoki in sloki Belgijec prisega na miroljubno sožitje različnih kultur in na sprejemanje vseh vrst različnosti, med katere sodi tudi nekoč kontroverzna Cardinova galaktična vila. Ko se je Cardin leta 1989 vselil v nenavadno poslopje (hiša je bila dograjena sicer že v sedemdesetih, vendar je manjkal avditorij s 500 sedeži za goste modnih revij in drugih dogodkov), ni požel navdušenja, temveč zgražanje. Nekateri sosedje so bili nad znanstvenofantastično arhitekturo na Azurni obali tako ogorčeni, da so zahtevali, da se vse skupaj prekrije z velikanskim plastičnim plaščem, da se ta grda reč skrije pred svetom.
V palačo mehurčkov se je Simons zaljubil pred petimi leti, ko jo je prvič obiskal – opisal jo je kot igrivo, otroško in nasploh čudovito. »Hiša je velika, vendar zagotavlja intimnost, obenem pa ne deluje kot avtoritativno in pozersko poslopje,« je dejal. Posebej ga je očarala prisotnost »narave« na jugu Francije, modrina neba in morja, brutalno divja skalnata obala, ki je navdihovala že Picassa in Matissa, tako zelo drugačna od trezne pokrajinske enoličnosti njegovega rodnega Antwerpna. »Tu na svet preprosto začneš gledati drugače, pogledaš navzgor, v nebo,« je pojasnil. S takšno igrivostjo in jasnostjo je Simons zasnoval tudi kolekcijo Dior Cruise za prihodnje leto. V njej je veliko kvačkanega in pletenega, svoji priljubljeni asketski formi in jasnim linijam je s tehniko izrezovanja geometrijskih likov iz blaga dodal nekoliko igrive viharnosti oziroma organskosti, ki jo je videl v naravi Azurne obale. Nastal je spekter različnih mrež, pri čemer se je seveda držal značilno trezne modne presoje.
Raf Simons prisega na optimizem in v tem duhu želi ustvarjati tudi modo. Njegov prepoznavni slog je asketski minimalizem. Če bi izhajali iz industrijskega oblikovanja, bi ga označili za modernista. Rad ima pastele, med katere le sem in tja porine kakšno močnejšo barvo, s čimer ostaja zvest logiki poudarjene Diorjeve elegance, prirejene seveda za potrebe sodobne, dinamične ženske. To je najbolje razumel njegov razvpiti predhodnik Pierre Cardin, ki je zagovarjal tezo, da ženske potrebujejo obleko, ki bo prilagojena dejstvu, da sodobne ženske hodijo v službo in vozijo avto.
Simons je kreator, ki je z zadržanim in treznim slogom dosti bliže izvirnemu Diorju iz leta 1947, kot bi to lahko trdili za njegovega predhodnika, ekscentričnega Galliana. Klasične Diorjeve stisnjene silhuete v kolekciji Cruise, ki je namenjena zlasti počitnicam in potovanjem, ni posebej poudarjal; ne nazadnje gre za oblačila za bolj sproščene trenutke. Tradicionalni odmerek ženskosti je vanje vnesel z lurexovimi nitmi in svetlikajočimi se kristalčki za večerne priložnosti, ki jih je na terasah ob morju, zlasti na Azurni obali, seveda dovolj.
Že Cardin je menil, da je oblačenje ideologija, da moda ni zgolj izgovor za zaščito telesa, temveč definira dobo, v kateri živimo, torej civilizacijo in kulturo. Po oblačilih lahko prepoznamo, iz katerega časa človek prihaja, v katerem stoletju živi (je živel), kakšnega rodu je, ali je bogat ali reven, kaj je po poklicu, v kakšnem podnebju živi ... Simons je v resnici dober Cardinov naslednik. Rad ima geometrijske oblike, čisto silhueto, linijo uniseks in prepoznavno dekliško formo kratke oblekice. Ne boji se pogledov v preteklost ali obujanja starih vzorcev, ki so jih izumili njegovi predhodniki. Ne boji se, da bi bila moda, ki jo ustvarja, zato kaj manj njegova.
