Triskaidekaphobia

Ste opazili, da je 13. dan v mesecu, kot že februarja, spet padel na petek? Če ste, vas bo gotovo zanimalo, da bo letos trinajsti dan še enkrat na petek, in sicer novembra.

Petek na trinajstega v mesecu, znan na zahodu tudi kot črni petek, torej ni nobena posebnost; vsako leto ima vsaj enega, tako kot ima tudi valentinovo in noč čarovnic. Slednja sta se v našo folkloro umestila takoj po zatonu socializma, petek, 13., pa je po malem vedno vzburjal tudi naše praznoverneže. Čeprav velja mimogrede povedati, da je v špansko govorečih deželah torek, 13., nesrečenosec in v sosednji Italiji je tradicionalno takšen petek, 17., medtem ko je trinajstica načeloma veljala za srečno številko. Šele pod vplivom amerikanizacije so mlade generacije začele gledati postrani na petek, trinajstega.

Zaradi ameriškega vpliva so tudi valentinovo in noč čarovnic hitro posvojili trgovci in iz njiju napravili praznik potrošniškega kiča. Petek, 13., svojih potrošniških pet minut verjetno ne bo nikoli dočakal v trgovskih centrih, čeprav to še ne pomeni, da nima morda vsaj posrednega vpliva na potrošniško mentaliteto.

Se je pa zato dan nesrečnega datuma izjemno dobro prijel v filmski industriji za množično potrošnjo. Na največjem filmskem portalu IMDb se pod geslom Friday the 13th (petek, 13.) razvrstijo kar 103 naslovi filmov in nadaljevank, v katerih je na pretek grozotnih umorov in pokolov. Če je leta 1916 posneti prvi, še nemi, film o petku, trinajstega, dokaj nedolžna zgodba o zvesti hčeri, ki je hotela maščevati očeta, ker ga je finančno strl milijonar z Wall Streeta, so sodobne verzije v znamenju množičnega in neumrljivega morilca s hokejsko masko, ki na svoji poti grozovito kolje vse živo, najraje pa najstnike. Zgodbe o nesrečnem dnevu, ki jih, ironija pa taka, ameriški filmarji najraje predvajajo na noč čarovnic, 31. oktobra, so torej iz osebne drame, ki ima celo srečen konec, v slabem stoletju prerasle v množično industrijsko produkcijo trupel. Hudobna sila, poosebljena v serijskem morilcu Jasonu Voorheesu, nima nobene racionalne osnove več. Podobnost s filmskimi predhodniki pa vendarle obstaja: nesreča, seveda če je tuja, se očitno dobro trži – in je celo zaželena, kar tudi Slovenci dobro vemo.

Nesreča je, če pogledamo antropološko, vedno nekako vpeta v človeške medsebojne odnose, medtem ko na srečo radi gledamo kot na nekaj, kar pripada samo nam. Sreča, ki pripada sosedu, tekmecu, je z našega stališča nekaj negativnega. Zdi se, da vlada naslednja logika: manko drugega je moja sreča; če gre nekomu slabo pri poslu, gre meni bolje. Od tu pa je le še korak do naslednjega miselnega preobrata: če je en dan v letu tako slab, da se moramo pritajiti, potem bodo zagotovo vsi drugi dnevi toliko boljši in lepši, da bomo še toliko raje nakupovali in pospeševali kroženje kapitala.

Nebodigatreba dan, ki je označen kot nesrečen, je zagotovo težko tržiti kot neposredno spodbudo za brezskrbno potrošniško zapravljanje, kakršno zajame množice ob bolj srečnih praznikih. Po podatkih ameriškega protistresnega centra in inštituta za fobije v Severni Karolini je samo v ZDA – kljub 11. septembru 2001, ki je bil torek – od 17 do 21 milijonov ljudi, ki menijo, da je petek, trinajstega, nekaj najslabšega, kar se jim lahko primeri. Nekateri so tako preplašeni, da niti ne zlezejo iz postelj, prestavljajo polete in izlete ter črtajo nakupe. Zaradi takšnega praznoverja izgubi ameriški biznis skoraj milijardo dolarjev, kadar se na koledarju srečata petek in 13. Simptomi fobije variirajo od blagega strahu pa vse do napadov panike, zaradi katere si ljudje ne upajo niti na delo.

KIjub tako črnogledim analizam se letalski prevozniki ne tresejo od strahu pred koledarjem. Ameriški letalski družbi Delta Air Lines in Continental Airlines ugotavljata, da padec prometa na petek, trinajstega, ni občuten. Nizozemski center za zavarovalno statistiko pa je leta 2008 celo izračunal, da je na takšen dan manj nesreč in požarov kot na kakšen običajen petek, prav tako je manj prometnih nesreč.

Od kod izvira praznoverje v petkovo trinajstico? Razlag je več. Matematik Thomas Fernsler z ameriške univerze v Delawaru meni, da je številka 13 žrtev svoje pozicije, ker je takoj za najpopolnejšo številko 12. Toliko je namreč mesecev v letu, znakov zodiaka pa tudi bogov na grškem Olimpu; 12 je tudi izraelskih plemen, Jezusovih apostolov in Herkulesovih nalog. Trinajstica je, gledano s te perspektive, ravno toliko (pre)velika, da skvari popolnost in harmoničnost in njena značilnost je zato nemir. Zaradi strahu pred nesrečno številko 13 številne stavbe »preskočijo« trinajsto nadstropje, številna letališča vstop številka 13, hoteli in bolnišnice sobo s to številko.

Peti dan v tednu, petek, imajo kristjani v spominu kot dan, ko je bil križan Kristus. Zelo značilno je tudi prepričanje, da ja Kajn zabodel brata Abela nekega petka, trinajstega. Bolj zanesljiv od teh mitskih petkov je zgodovinski petek, 13. oktobra 1307, ko so po skrivnem ukazu francoskega kralja Fillipa IV. ob zori pozaprli na stotine pripadnikov templjarskega reda po vsem kraljestvu. Kralj Filip, ki je bil pri templjarjih močno zadolžen, je zasegel vse njihovo premoženje, zadnjega velikega mojstra templjarskega reda Jacquesa de Molaya pa je dal zažgati sedem let kasneje na otočku na Seni v Parizu in tako iz njega ustvaril legendo, petku, trinajstega, pa pripomogel k dodatnim slabim vibracijam.

Psihologi ugotavljajo, da jo pri tem praznoverju v petek, 13., slabše odnesejo tisti, ki zase menijo, da so nesrečni. Ljudje s takšno samopodobo so namreč nagnjeni k temu, da praznoverje povezujejo z nesrečo. To njihovo nagnjenje je del veliko širšega prepričanja, da je sreča oziroma nesreča neka magična sila, ki lahko uniči njihova življenja. Najslabše pri vsem tem pa je, kot ugotavlja psiholog Richard Wiseman z Univerze Hertfordshire v Veliki Britaniji, da so ljudje s takšnim praznovernim strahom prav zaradi tega občutka bolj nagnjeni k nesrečam na takšen dan. Z drugimi besedami, gre za prerokbo, ki jo verujoči samouresničuje.

Ljudje s fobijo zapletenega znanstvenega naziva triskaidekaphobia morajo spoznati, da so sami ustvarjalci svoje sreče in nesreče, svetujejo psihologi. Osredotočiti se morajo na svetle plati dogajanja v življenju in si zapomniti predvsem dobre dogodke. Mar ne velja to navsezadnje za vse nas, pa čeprav nam za petek, trinajstega, niti najmanj ni mar? •