Veliki brat z zajtrkom

Od napihljive blazine do spanja v hišici na drevesu. Zajtrk vključen v ceno. Vse to prek Airbnbja.

Objavljeno
06. avgust 2015 20.07
Aleksander Zupanc, Sobotna priloga
Aleksander Zupanc, Sobotna priloga
Začelo se je nekako takole: Brian Chesky in Joe Gebbia sta bila sostanovalca v San Franciscu. Ker sta bila brez denarja, sta se odločila, da bosta nekaj drobiža zaslužila z oddajo prenočišč v svojem stanovanju. V mestu je bila ravno takrat, to je bilo leta 2008, velika konferenca industrijskega dizajna, hoteli pa so bili polno zasedeni. Kupila sta tri napihljive blazine, postavila spletno stran Airbedandbreakfast.com in ponudila dnevno sobo prvim gostom. Zajtrk je bil vključen v ceno.

Dobrih sedem let pozneje je Airbnb eno najhitreje rastočih podjetij na svetu. Menda je vredno dvajset milijard dolarjev. Ponuja več kot milijon različnih prenočišč v 34.000 mestih v 190 državah, od Havane na Kubi do Pekinga na Kitajskem, od spanja na zasebnem otoku v Kanadi (860 evrov) do hišice na drevesu na Novi Zelandiji (22 evrov). V slabih treh letih je bilo prek njihove spletne strani rezerviranih že milijon prenočitev, do začetka leta 2012 že pet milijonov, avgusta istega leta pa že deset milijonov.

Od lani sem eden izmed milijonov zemljanov, ki si na potovanju iščejo posteljo (pravo posteljo, ne blazine za napihnit) prek Airbnbja. Prijavil sem se na spletni strani, dodal fotografijo s plavalnimi očali in brisačo okrog vratu, prepisal številke s kreditne kartice in rezerviral Seviljo. Z Rafo, fantom, ki je oddajal sobo, sva si izmenjala nekaj prijaznih pisem, kdaj pridem in kako se najceneje prepeljem z letališča do mesta, poslal mi je zemljevid, kako do stanovanja … Skratka, poskrbel je, da se počutim doma, še preden sem odšel od doma.

V andaluzijski prestolnici sem nameraval ostati slab teden, potem pa bom kar iz Španije iskal sobe naprej, sem si rekel. Slab teden dni se je zavlekel v dobrih osem dni, ko sem se začel ozirati po drugih mestih. Našel sem čudovito stanovanje v Cádizu, in to s teraso s še bolj čudovitim pogledom na sončni zahod. A se je pri rezervaciji zapletlo. Ljudje pri Airbnbju so od mene zahtevali verifikacijo. Ko sem kasneje pripovedoval počitniške dogodivščine kolegu iz službe, ki se spozna na tehnologijo, mi je rekel, da jih je verjetno zmedel moj IP-naslov: Seviljo sem rezerviral s slovenskega, Cádiz pa s španskega.

Najprej so me airbnbjevci povprašali po elektronski pošti gmail. Seveda imam gmail, ampak je večja verjetnost, da bi dobil glavni dobitek na loteriji, kot pa da bi se spomnil gesla za vstop v poštni predal.

Druga možnost je bila linkedin. Nimam. Do takrat nisem vedel, da kaj takega sploh obstaja.

Tretja možnost: profil na facebooku, mi je sporočal Airbnb. Nimam, ampak bom odprl, čeprav sem vedno govoril, da si raje dam zvrtati luknjo v koleno, kot pa da grem na facebook. Objavil sem isto fotografijo, s plavalnimi očali in brisačo, in čakal, kaj poreče veliki brat Airbnb. Premalo aktivnosti na facebooku, so se glasile njegove besede.

Obstajala je še zadnja možnost: polminutni predstavitveni posnetek. Na tablici tega nisem mogel narediti, in medtem ko sem čakal na Rafo, da se vrne iz službe in na njegov računalnik posnamem video, sem se že poslovil od terase v Cádizu in se videl v kletnem stanovanju s pogledom na noge mimoidočih. Ko sva ga posnela, mi je Rafa rekel: »Alejandro, pri Airbnbju bodo navdušeni. Če pa bo posnetek videla še Lady Gaga, te bo zagotovo povabila k sodelovanju pri snemanju nove pesmi.«

Veliki brat je bil končno zadovoljen. Terasa s sončnim zahodom v Cádizu me je počakala, zajtrk, ki ga je pripravljala lastnica »prostorne in zelo svetle sobe«, je bil božanski. Z rezervacijami prek Airbnbja nimam več težav. Še vedno pa čakam na ponudbo Lady Gaga.