Allpine ali  oživljanje francoske berlinette

Renault iz pepela dviga nekdanjo športno znamko – Francoski tekmec porschejem?

Objavljeno
22. april 2016 20.35
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin

Alpine vision je prototip in temeljni kamen, s katerim se začenja oživljanje nekoč slovite, a zdaj precej pozabljene galske znamke športnih avtomobilov, s katero so Francozi v 70. letih prejšnjega stoletja spravljali v obup tekmece s porscheji, fordi in lanciami.

 

Znamko Alpine je v Dieppu leta 1954 ustanovil nekdanji voznik relija in lastnik mehanične delavnice Jean Rédélé. Temperamentni Francoz, ki je osvajal najvišja mesta z dirkalnim renaultom 4CV (zmagal je celo na dirkah Mille Miglia in Coupe des Alpes), je ta svoj avtomobil predelal in mu nadel oznako alpine A106. Ključno vodilo pri poslanstvu, ki mu je znamka ostala zvesta do konca svojih dni, je bila uporaba serijske Renaultove mehanike z lahko karoserijsko nadgradnjo iz aluminija. Proizvodne številke so bile kljub temu precej butične. V prvih štirih letih so izdelali 251 primerkov modela A106 s karoserijo iz steklenih vlaken. Z dobrimi tristo primerki sta sledili izvedbi GT4 in A108 – zadnjo so licenčno izdelovali celo v Braziliji. Bolj množična je bila s 7500 primerki leta 1961 rojena alpine A110 berlinetta s prvotno 38 kW (51 KM) in ob koncu življenjske poti 134 kW (180 KM).

To je bil avtomobil, s katerim so Francozi dosegli največ športnih uspehov. Leta 1973 so osvojili svetovno prvenstvo v reliju in zasedli v Monte Carlu prva tri mesta. Navdušenje je bilo neznansko, a sta ga kmalu pokvarila naftna kriza in z njo povezan padec prodaje. Pri Renaultu so leto pozneje odprli mošnjičke in od Rédéléja odkupili podjetje. Proizvodnjo alpine A110 so z modernejšo, a še vedno le s štirivaljnim motorjem opremljeno naslednico A310 nadaljevali do leta 1977. Leto prej se je alpine A310 prilagodila novim časom in namesto 1,6-litrskega motorja dobila 2,6-litrski bencinski šestvaljnik. Z njim je do leta 1984 postala tržno najuspešnejša alpine, saj so prodali 9276 primerkov. Toda trendi so se začeli obračati. Alpine GTA in GTA turbo, pri katerih je šlo za nadgrad­njo modela A310, sta med letoma 1984 in 1990 omrežili le nekaj več kot 6000 kupcev. Zgodbo znamke, ki se je zapisala v športno kroniko s 37 prototipi Le Mans in številnimi dirkalniki, je med letoma 1991 in 1995 končala A610 z 818 kupci.

A feniks iz Dieppa vstaja iz pepela! Pri Renaultu ga oživljajo z moderno interpretacijo alpine A110, ki naj bi pomenila vez med preteklim izročilom, francosko šolo visoke mode in športno sodobnostjo. Prototip alpine vision, ki so ga pokazali v Monte Carlu, menda zelo verno napoveduje novo podobo, ki ne more in noče skriti sorodstvenih vezi s slovito berlinetto. Enako velja za notranjost, kjer po fotografijah sodeč prevladujejo prefinjeno krojeno sedežno usnje z markant­nimi šivi in digitalne vsebine z merilniki s prilagodljivo grafično podobo.

Precej bolj skrivnostno ostaja poglavje o mehaniki. Z gotovostjo lahko zapišemo, da bo prisilno polnjeni motor nameščen v zadek. Šlo naj bi za bencinski štirivaljnik, ki bo, kakor se govori, podoben tistemu iz clia sport. Iz 1,8-litrske prostornine naj bi iztisnil približno 250 konjskih moči, nekateri omenjajo 300 KM. Moč se bo na zadnji kolesi prenašala prek sedemstopenjskega menjalnika z dvema sklopkama iz megana GT. Bolj dramatičen je podatek o masi. Alpine menda tehta manj kot 1000 kilogramov in bo lahko pospešila do 100 km

h v slabih 4,5 sekunde, kar jo bo uvrstilo v bližino porscheja 911 carrera. V filozofskem in cenovnem pogledu ­pa naj bi konkurirala predvsem porscheju caymanu in audiju TTS.

Več je znano o začetku serijske izdelave v Dieppu. Proizvodnja približno tri tisoč načrtovanih primerkov naj bi stekla konec tega leta. Začetek uradne prodaje pa napovedujejo za sredino prihodnjega leta, ko bo treba po navedbah različnih virov za novodobno alpine odšteti med 40 in 50 tisoč evri, več kot za katerega koli drugega renaulta.

Glede tega pa še – Alpine bo samostojna znamka, ki jo razvija Renault (iz projekta se je pred časom umaknil prvotni partner britanski Caterham). Kakor je za časnik ANE potrdil tudi novi šef Renaultovih športnih operacij Jerome Stoll, bodo po prvem športnem modelu pod to značko pripravili še druge in jih prodajali po vsem svetu.