Tiskane izdaje
Razred manjših urbanih športnih terencev je v zadnjem času dobil nekaj bolj posrečenih avtomobilov, letos je prirastek novosti kar izdaten. Honda je nekoč pod oznako HR-V že prodajala podoben model, zdaj pa je naprodaj povsem nov, ki želi biti zmes športnosti, uporabnosti in varnosti.
Novi HR-V je po zunanjih merah (z dolžino 4,3 metra) glede na tekmece med večjimi in nekje tam, kjer se dandanes po velikosti začne nižji srednji (golfov) razred, in tudi pri Hondi ga precej primerjajo s civicom. Od tega je seveda precej višji in tudi sedi se 10 cm višje. V tem razredu se proizvajalci odločajo za zelo različne pristope. Nekateri želijo izstopati z obliko, pri drugih so v ospredju terenske lastnosti, pri tretjih družinska uporabnost. Predstavniki Hondinega slovenskega zastopnika so prepričani, da njihov adut v enem združuje večino teh lastnosti.
Trdijo namreč, da se med vožnjo ne občuti dodatna višina in da je avto celo nekoliko športen. Uporaben je menda enako kot manjši enoprostorec in varen kot najboljši iz razreda SUV, kar da dokazuje tudi pet zvezdic na testu EuroNCAP. Po prvih in precej nepopolnih vtisih med vožnjo lahko potrdimo, da HR-V pokaže ščepec športnosti med ovinki, predvsem pa je lahkoten in dovolj udoben. Športnost se po njihovem zazna tudi v notranjosti, še posebno v voznikovem delovnem okolju, ki menda spominja na pilotsko kabino, in zaradi zajetnega sredinskega dela med voznikom in sopotnikom. Skrbelo nas je, da bo to pomenilo utesnjenost, a je bil strah odveč. Tudi visokorasel voznik sedi dovolj udobno. Za desno nogo pa tako ali tako v nobenem avtu ni več toliko prostora kot pred desetletjem, preden se je začela moda teh širokih sredinskih delov, ki ponujajo več prostora za odlaganje stvari in poudarijo notranje oblikovanje.
Za sprednjima sedežema je presenetljivo veliko prostora, tako da na zadnji klopi brez težav sedijo tudi višji odrasli. Klop se sicer zlaga v klasičnem razmerju dveh ali enega sedeža naenkrat, vendar so pri Hondi dodali še nekaj trikov iz svojega že znanega repertoarja. Naslon sedežev se zloži v ravno dno, lahko pa ostane na mestu in raje dvignemo sedalni del, s čimer pridobimo prostor za prevažanje višjih predmetov (denimo velikih lončnic), ki bi jih drugače morali položiti ali peljati s kakšnim kombijem. Prtljažnik je prav tako med večjimi v tem razredu. Za 451 litrov ga je, morda še bolj pomembno pa je to, da je uporabne oblike, lahko dostopen zaradi velike odprtine in da ima lahko še dvojno dno. Žal je tudi nekaj nakladalnega roba.
Kupci bodo lahko izbirali med novim 1,5-litrskim bencinskim in že znanim, a dodelanim 1,6-litrskim dizelskim motorjem. Cenovne razlike med njima je približno 2500 evrov. Pogon je vedno na sprednji kolesi. Ročni menjalnik ima v obeh primerih šest prestav, pri bencinskem motorju pa je mogoče izbrati brezstopenjski samodejni menjalnik. Vozili smo bencinski HR-V z ročnim menjalnikom, ki se zdi s 96 kW moči in 155 Nm največjega navora dovolj zmogljiv za približno 1,3 tone težak avtomobil, le pri pospeševanju smo pogrešali nekaj pomoči turbinskega polnilnika, zdaj že zelo pogostega pri manjših bencinskih motorjih.
Honda poudarja varnostno opremo, saj imajo vse različice sistem za samodejno zaviranje med mestno vožnjo. Srednja raven opreme prinaša še prepoznavanje prometnih znakov, preprečevanje nehotene menjave voznega pasu in pametni omejevalnik hitrosti, ki zna sam zmanjšati hitrost, če voznik tega ne stori ali spregleda znak za nižjo omejitev. Med prvo vožnjo nas je avto tudi večkrat s piskanjem opomnil, da premalo trdno držimo volan.
Cene za hondo HR-V se z dvema tisočakoma popusta začnejo pri 21 tisoč evrih in se po ceniku povzpnejo do 29 tisoč evrov, če upoštevamo še kovinsko barvo. Najbolj smotrn se na prvi pogled zdi nakup srednje opreme, ki je za tisočaka in pol dražja od osnovne. Škoda je le, da so nekatere zdaj že skoraj samoumevne zadeve, kot so dodatno zatemnjena zadnja stekla, dnevne luči s svetečimi diodami in vzdolžni strešni nosilci, vključene le v najdražjega od treh opremskih paketov. Zdi se, da Honda z novim HR-V bolj želi doseči, da bi si premislili kupci, ki si ogledujejo manjše karavane ali enoprostorce, kot neposredno tekmovati z večinoma cenejšimi manjšimi športnimi terenci. Celoten paket se je ob prvem srečanju zdel dovolj obetaven, da je odločanje o nakupu v tem cenovnem razredu postalo še malenkost težje.
