Tiskane izdaje
Že to, da so svojemu novemu avtomobilu na gorivne celice nadeli ime mirai (v prevodu prihodnost), kaže, da želi Toyota z njim vstopiti v novo avtomobilsko obdobje. Mirai naj bi bil zanje takšna prelomnica in izziv kot prvi hibridni model prius, ki so ga predstavili leta 1997. Novi izdelek, ki ga je verno napovedal že koncept FCV, je oblikovan neobičajno, kot da hoče že s svojo pojavo pokazati, da ni še eden v vrsti Toyotinih klasičnih avtomobilov. Sprednji kolesi poganja elektromotor, ki dobiva energijo iz gorivnih celic, v katere se dovajata vodik in zrak, v procesu, nasprotnem elektrolizi, pa nastajata električna energija in kot edini izpust vodna para.
Po zatrjevenju doslej najbolj kompakten in učinkovit sklop 370 gorivnih celic je nameščen pod sprednjima sedeža, kar naj bi pripomgolo tudi k dobri legi vozila. Ustvarjeni električni tok prek pretvornika napetosti žene sinhronski električni motor z največjo močjo 114 kW in navorom 335 Nm, ki nastopi takoj. Uplinjeni vodik je pod tlakom kar 700 barov shranjen v dveh zaporednih posodah v zadnjem delu avtomobila, ki sta izdelani iz več plasti, med drugim so zanju uporabili plastiko, ojačeno z ogljikovimi vlakni. Vsaka ima prostornino 60 litrov. Zadaj je tudi nikelj-hidridna baterija, ki hrani energijo, pridobljeno z rekuperacijo. Zaradi obojega prtljažnik pričakovano ni tako velik kot v kakem primerljivo velikem avtomobilu, s 450 litri pa vseeno ni čisto majhen.
Po prostorski klasifikaciji je mirai dokaj dolga limuzina – meri 4,9 metra –, v kateri se lahko peljejo štirje potniki, zadaj sta dva samostojna sedeža. Tehta 1,8 tone. Proizvajalec pravi, da lahko z enim polnjenjem posode za vodik prevozi od 500 do 600 km, polnjenje pa je menda res hitro, na polnilni postaji naj bi trajalo le tri minute. S tem se lahko mirai primerja z avtomobili na klasični pogon z motorjem z notranjim zgorevanjem. Drugo vprašanje je (še zelo majhno) število polnilnic, pa kako naj se vodik za takšno morebitno bolj množično uporabo pridobiva. Iz ogljikovodikov? Z elektrolizo vode?
Toyoto mirai bodo še letos začeli prodajati na Japonskem, nato v ZDA in deloma v Evropi – le na nekaterih večjih trgih. Načrtovana proizvodnja za prihodnje leto je namreč le 700 primerkov, rekli bi ji maloserijska, cena v Nemčiji bo znašala okrog 65 tisoč evrov pred plačilom davka. Naslednji trgi bodo na vrsti šele leta 2017, videli bomo, ali bo takrat med njimi tudi Slovenija. Kljub počasnemu začetku pa pri Toyoti zatrjujejo, da imajo s tem avtom resne načrte – v prihodnjem desetletju naj bi proizvodnja miraia zrasla na nekaj deset tisoč primerkov na leto.
Avtomobili na vodik se počasi množijo
Na razstavi v Los Angelesu, ki še vedno poteka, je bilo poleg toyote mirai razstavljenih kar nekaj avtomobilov na gorivne celice, predvsem je bil v ospredju koncern Volkswagen. Ta je predstavil prototipni oziroma študijski izvedbi znanih modelov golf in passat v karavanski različici, ki sta pripravljena s pogonom na vodik (VW golf variant hymotion in passat variant hymotion), oba z dosegom okoli 500 km. Luksuzni Audi pa je pokazal audija A7 sportback h-tron quattro, pri katerem so gorivne celice združili s pogonsko zasnovo priključnega hibrida. Kot je znano, svoj serijski proizvodni avtomobil, ki naj bi bil neposredni tekmec toyoti mirai, pripravlja tudi Honda, predstaviti ga nameravajo prihodnje leto. Honda je doslej v omejeni uporabi že imela takšen model FCX clarity. Podobno velja za 60 primerkov Mercedesovega izdelka mercedes-benz F-cell, ki je razred B s pogonom na gorivne celice. Takšen izdelek ima tudi Hyundai, gre za športnega terenca hyundai ix35 FCEV.
