»Navitih« mopedov niti ne poskušajo registrirati

Od letošnjega prvega maja na cestah ne sme biti več neregistriranega mopeda. Po začet­nem lovljenju na tehničnih pregledih, upravnih enotah, pri ugotovitvenih postopkih, iskanju prič in podobnih težavah, ki po navadi spremljajo uvedbo podobno zahtevne nove zakonske obveze, je postopek presenetljivo hitro postal rutinski. Zanimalo nas je, ali je v tem kratkem času morda že zaznati prve (pozitivne) učinke obvezne registracije za mopede.

Vožnja brez čelade, trgovanje z ukradenimi mopedi, priljubljeno poseganje v preprosto mehaniko ter povečevanje moči agregata in povečevanje hitrosti mopeda, ki sicer ni bil izdelan za takšne obremenitve, ter nekontrolirana glasnost izpušnega sistema in težko reševanje škodnih primerov so ključne anomalije na področju zakonske ureditve vožnje koles s pomožnim motorjem, ki so že dolgo klicale po sistemski rešitvi. Za hitro osvežitev spomina povejmo, da je zaradi vsega naštetega nered na področju mopedov oziroma koles s pomožnim motorjem, katerih moč ne presega 4 kW in ki ne presežejo največje hitrosti 25 km/h, v preteklih letih že večkrat zaposloval poslance državnega zbora.

Lani pa so se toliko poenotili, da so sprejeli novelo zakona o pravilih cestnega prometa, po kateri mora biti od letošnjega 1. maja moped tehnično pregledan, zavarovan in opremljen z registrsko tablico, voznik pa mora nositi varnostno čelado. Pri slednjem se sicer zatika, saj se pogledi na tolmačenje v zakonu napisane obvezne uporabe ustrezno homologirane čelade ali pravilno pripete zaščitne kolesarske čelade ter s tem povezanega denarnega sankcioniranja za zdaj še razlikujejo. Kakorkoli že, namera ministrstva za infrastrukturo je tudi v tem delu jasna in prej ali slej bo zakon napisan in tudi tolmačen tako, da ga bodo lahko vsi razumeli enako, se pravi, da je na mopedu treba imeti čelado. Čeprav se je velika večina poslancev strinjala, da je neurejeno stanje na področ­ju vožnje mopedov slabo za prometno varnost, pa so bila mnenja, kako bi to spremenili, precej deljena. Na koncu je obveljala uredba, ki se zdi tudi najbolj razumljiva, saj mopede po obliki registracije izenačuje z drugimi prevoznimi sredstvi, kar pa daje prekrškovnim organom vse potrebne vzvode za kaznovanje kršiteljev.

Vprašanja in odgovori

Hitro po uveljavitvi zakona in predvsem v času pred prvim majem, se pravi v času, ko so se lahko lastniki mopedov na upravne enote in tehnične preglede še pripeljali z neregistriranim vozilom, se je predvsem na upravne enote obrnilo zelo veliko lastnikov, ki za svoje mopede niso mogli ustrezno dokazati lastništva. Razumljivo je, da se je takih primerov v preteklosti nabralo zelo veliko, in kakor smo ugotovili po stikih z nekaterimi upravnimi enotami po Sloveniji, so se ljudje hitro prilagodili in našli lažjo pot za rešitev problema. Ministrstvo za infrastrukturo je z drugimi resornimi ministrstvi namreč kmalu po uvedbi zakona izdalo dodatna navodila za delo, ki so uredila sprva neenoten način izvajanja ugotovitvenih postopkov v registracijskih organizacijah. Uporabniki mopedov, pri katerih lastništva ni bilo mogoče dokazati z verodostojnimi listinami, so se potem pri dokazovanju izvora vozila in lastništva zatekli k ponujeni možnosti dokazovanja s pričami, postopek pa najpogosteje opravijo kar v eni od organizacij za registracijo vozil, se pravi na tehničnih pregledih. Potem ko so po nekaterih medijih in predvsem po različnih družbenih omrežji krožile šale o tem, kdo vse je lahko priča in predvsem kako stara mora biti priča za denimo veteranski moped, zdaj na tehničnih pregledih ni več resnejših zapletov.

Ko sta ugotovitveni postopek in nespornost lastništva končana, na tehničnih pregledih opravijo pregled vozila, kar je naslednji pomemben korak za to, da bo v prihodnje vožnja z mopedi varnejša, kot je bila do zdaj. Preverijo delovanje zavor, svetlobne opreme, stanje pnevmatik, brezhibnost vzvratnih ogledal, originalnost izpušnega sistema ter tehnično stanje drugih naprav in opreme. Izmerijo tudi moč motorja, prostornino in maso ter hitrost, ki odvisno od kategorije ne sme presegati 25 km/h oziroma 45 km/h. Prav tako je pomembno vedeti, da se moped, ki ni bil predelan in na pregledu hitrosti preseže 25 km/h, registrira kot moped z največjo hitrostjo 45 km/h. Naj dodamo, da se pri registraciji mopedov, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, ne preverja ustreznost vozniškega dovoljenja, saj to za vožnjo z njimi ni obvezno. Da lahko policisti na terenu hitro ločijo, ali gre za moped s konstrukcijsko hitrostjo do 25 km/h, so oznake na registrski tablici za te mopede rdeče in ne črne barve. Dodajmo še, da pri registraciji mopeda ali podaljšanju veljavnosti prometnega dovoljenja zanj ne plačamo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, zato iz tega naslova ni dodatnih prihodkov v državni proračun.

Kakšno pa je tehnično stanje mopedov?

Iz spremljanja aktivnosti registracijskih postopkov je mogoče razbrati, da se poleg registracije mopedov, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, dogajajo še naslednje situacije:

– lastnik je menil, da ima v lasti moped, pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, dejansko pa se je ob registracijskem postopku, ko so preverjali tudi tehnične lastnosti, ugotovilo, da gre za moped s konstrukcijsko hitrostjo, večjo od 25 km/h. Registracija v takšnem primeru poteka po postopku za mopede na splošno, in ne za mopede, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

– lastnik mopeda, pri katerem konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, je uradno odstranil elektronsko blokado za omejevanje hitrosti in uredil posamično odobritev predelanega vozila, nato pa svoj moped registriral, kakor to velja za mopede na splošno. Za opisane postopke so se odločili predvsem lastniki, ki imajo za vož­njo mopeda ustrezno vozniško dovoljenje.

Izkušnje s terena

Ali se v dobrih treh mesecih po uveljavitvi zakona še pojavljajo kakšne težave pri registracijah mopedov, smo vprašali na AMZS. »Pri registraciji mopedov ni posebnih težav, če so v ustreznem tehničnem stanju, opremljeni s predpisanimi identifikacijskimi oznakami in je mogoče dokazati izvor in lastništvo ali vsaj nespornost lastništva, kjer to zakon omogoča,« pravi Franc Zajec, vodja kontrolnega organa za skladnost vozil pri AMZS. So se pa pri AMZS srečali tudi z mopedi, ki so bili pri nas prodani brez ustreznega dokazila o skladnosti (homologacije) in predpisane identifikacijske tablice proizvajalca. »Takšnih seveda ni mogoče registrirati,« poudari sogovornik. Kako je mogoče, da so bili takšni mopedi sploh naprodaj? Zajec sklepa, da je vzrok prav to, da registracija teh mopedov, za katero bi sicer potrebovali homologacijo, v preteklosti ni bila predpisana. Zato proizvajalci niso imeli interesa za homologiranje svojih izdelkov za evropski trg.

Kar zadeva samo tehnično ustreznost, pa Zajec pravi, da zaradi nje v AMZS niso zavrnili veliko mopedov. »Odkrivamo predvsem pomanjkljivosti pri svetlobni opremi, zavornem mehanizmu, pri pnevmatikah, ki pa jih je mogoče preprosto odpraviti. Lastniki mopedov, ki so bili predelani ali tehnično neustrezni, se verjetno niti niso odločili za registracijo, saj so se zavedali, da tehničnega pregleda ne bodo mogli opraviti,« ugotavlja sogovornik. Doda še, da ima precej mopedov s pedali tovarniško določeno hitrost več kot 25 km/h in takšne so potem registrirali kot mopede z največjo hitrostjo do 45 km/h. »Pri tistih, ki presegajo največjo hitrost 25 km/h zaradi predelave, se zahteva vgradnja originalne omejitve hitrosti na 25 km/h ali homologacija predelave na največjo hitrost do 45 km/h pod pogojem, da je bila predelava opravljena na servisu in v skladu s tehnično specifikacijo proizvajalca mopeda,« sklene Zajec iz AMZS.

Kaj ugotavljajo policisti?

Seveda nas je zanimalo, kakšne kršitve so po uveljavitvi obvezne registracije mopedov do 25 km/h na terenu ugotavljali policisti in koliko je bilo takšnih primerov. Kakor nam je pojasnila predstavnica policije za stike z javnostjo mag. Vesna Drole, ne vodijo ločene statistike kršitev pri voznikih mopedov. Sicer pa so policisti na terenu najpogosteje obravnavali mopediste, ki niso uporabljali ustrezne varnostne čelade ali so vozili po površinah, ki niso namenjene za vožnjo mopedov. Največ teh kršitev se je dogajalo v naseljih. »Za presojo vpliva novih pravil na prometno varnost pa je še prezgodaj. Opravili jo bomo lahko šele po daljšem časovnem obdobju,« pojasni Droletova in doda, da si že zdaj z obstoječimi kadrovskimi viri prizadevajo izvajati čim bolj učinkovit nadzor tudi na tem področju.