Tiskane izdaje
Če je bil active tourer serije 2 nekakšen prolog v družinsko smer BMW-jevih avtomobilov, je gran tourer že tista prava stvar na temo prilagodljivosti in praktičnosti. Pričakovano tudi z večino znanih BMW- jevih adutov, k čemur pa gre tudi konkretna cena.
Gran tourer serije 2 je z dolžino 455 cm za 21 cm podaljšana različica lani predstavljenega modela active tourer in tako še večji bavarski korak v smer enoprostorcev. Ker smo v tej kategoriji, začnimo s tistim, kar je za uporabnike takšnih vozil najbolj pomembno – z notranjo ureditvijo. Lahko rečem, da bodo štirje v gran tourerju sedeli zelo dobro. Tako na odličnih in električno nastavljivih sedežih za voznika in sovoznika kot na dobro prilagodljivi drugi klopi, ki ima vse potrebne lastnosti enoprostorca: zajeten vzdolžni pomik, nastavljanje naklona naslonjal, kar bodo cenili starši majhnih otrok, podiranje naslonjal v prijaznem razmerju 40/20/40, in to v ravno dno. Res pa je, da morebitni (peti) potnik na sredini nima toliko prostora kot dva ob vratih, to pač ni veliki enoprostorec. Pri gran tourerju je mogoča tudi izvedba s sedmimi sedeži, od katerih pa sta zadnja dva v tretji vrsti primerna predvsem za otroke. Testno vozilo jih je imelo pet in s tem prostoren prtljažnik, ki je opremljen z uporabnim dvojnim dnom, v katerem ni rezervnega kolesa, temveč set za popravilo pnevmatik. Je lepo obložen s tekstilom, ima nekaj domišljenih detajlov in se enostavno poveča s potegom vzvoda tudi iz prtljažnika. Smo tam zadaj kaj vseeno pogrešali? V tako prestižno opremljenem avtu bi nujno pričakovali še s kovino zaščiten prtljažni rob, nalaganje prtljage bo namreč plastiko slej ali prej opraskalo.
Gran tourer serije 2 je za volanom pričakovani BMW z dodelano ergonomijo, preglednimi gumbi in stikali, z ravno prav velikim sredinskim zaslonom in jasno grafiko, ki se odlično upravlja z vrtljivim kolescem, zato nisem prav nič pogrešal kakega najbolj modnega upravljanja na dotik.
Pelje se lepo, je BMW-jevsko čvrst, a vsaj testni primerek se mi ni zdel pretrd oziroma neudoben. Dvolitrski dizel je zelo dober, tako po odzivnosti kot tihosti delovanja, pa tudi solidno varčen – povprečna poraba se je po računalniku vrtela okoli šestih litrov, s pristavkom, da sem vendarle največ vozil v varčnem programu. Tu je še neslišno hiter osemstopenjski samodejni menjalnik, pa v testnem primeru prilagodljivi štirikolesni pogon xdrive, s katerim se je gran tourer brez težav odpeljal na vrh strmejšega razdrapanega kolovoza.
Vse to in še kaj, kar prinaša številna doplačljiva oprema, pa ni poceni. Kar ni nič novega in tega nima smisla komentirati.
