Preizkusili smo: BMW M140i

Zelo opazna modra barva, ki nosi ime slovitega dirkališča Estoril, oznaka M na boku in športne izpušne cevi že na prvi pogled dajo vedeti, da lahko ta mali beemve ponudi veliko veselja v vožnji. Seveda so to podrobnosti, ki jih bodo opazili predvsem poznavalci.

Notranjost vozila je razen športnih sedežev in volana (ki je ogrevan) že znana iz drugih enic. Ergonomija voznikovega delovnega kotička je, kakor se za to bavarsko znamko spodobi, odlična. Poskrbljeno je celo za mehko blazinico na sredinskem tunelu, kamor lahko voznik med vožnjo nasloni koleno desne noge. Uporaba multimedijske naprave, ki podpira tudi navigacijo, je zaradi dobro znanega vrtljivega upravljalnika idrive preprosta in intuitivna.

Bistvo enice M se skriva pod motornim pokrovom, kjer se vrti 3,0-litrski vrstni bencinski šestvaljnik s turbopolnilnikom twin scroll. Njegove zmogljivosti jemljejo dih: 250 kilovatov (340 konjev) moči razvije pri 5500 vrtljajih v minuti, največji navor 500 Nm pa v območju med 1520 in 4500 vrtljaji v minuti. Na papirju to zadošča za pospešek 4,6 sekunde od 0 do 100 km/h in na 250 km/h elektronsko omejeno končno hitrost. Osemstopenjski športno naravnan samodejni men­jalnik, ki ga odlikuje hitro in gladko prestavljanje, ima med drugim t. i. funkcijo launch control, ki poskrbi za optimalno speljevanje in pospeševanje z mesta.

Seveda vso to silno moč šestvaljnika občuti tudi voznik. Pri tem avtomobilu nikoli nisem imel občutka, da bi bil podhranjen, prej nasprotno. Kot se za čistokrvni M spodobi, je pogon speljan na zadnji kolesni par. Vešči volana bodo lahko to izkoristili sebi v prid in nadzorovano drseli skozi ovinke, če bodo vključili vozni program z manj stabilizacije. Sicer pa je elektronika tista, ki pomaga krotiti zver, kar pride še kako prav vsem, ki v žepu nimajo dirkaške licence.

Verjetno ob omembi bencinskega šestvaljnika marsikdo pomisli, da je takšen avtomobil zelo žejen. No, vse je odvisno od tega, kako težko nogo ima voznik. Umirjena vožnja da čisto spodobno porabo – tovarna obljublja celo 7,1 litra na 100 km. Na našem preizkusu se je povprečje gibalo okoli 8,7 litra neosvinčenega bencina na 100 prevoženih kilometrov. Seveda, če smo bili nežni s stopalko za plin, drugače bi hitro pristali pri desetih in več litrih.

Priznam, da me je med nekajdnevnim testom mali beemve čisto navdušil, saj omogoča tako umirjeno kot zelo dinamično vožnjo. Za povrhu je v prtljažniku dovolj prostora za prtljago in na zadnjih sedežih za potnike. Ob koncu le z obžalovanjem dodam, da naslednja generacija BMW serije 1 ne bo več gnana, kot se za čistokrvne športnike spodobi – na zadnji kolesni par.