Preizkusili smo: Hyundai grand santa fe 2.2 CRDi aut.

Pomlajevanje največjega Hyundaievega športnega terenc.

Objavljeno
24. februar 2017 22.58
Bruno Kuzmin
Bruno Kuzmin
Manjšo prenovo običajnega santa feja smo dočakali pred dobrega pol leta, zdaj ima tak­šno osvežitev za seboj še tehnično identičen, a daljši grand santa fe, ki ga pri nas poznamo od leta 2014.

Grand santa feja, ki si v prodajnem kolaču pri nas največjega šport­noterenskega hyundaia lasti približno 15-odstotni delež, najlažje prepoznamo po prednjem delu. S preoblikovano šesterokotno masko, biksenonskima žarometoma in dnevnimi lučmi s pokončnima LED-trakovoma so spremembe resda precej nežne. Pozorno oko opazi še prednji LED-meglenki, lepša zadnja svetlobna telesa in preoblikovana 19-palčna platišča. Drugače ostaja avtomobil večinoma nespremenjen in zato manj izstopajoč, kot je bil pred leti. Je pa velikan, ki ima v primerjavi z običajnim santa fejem 20 centimetrov daljšo karoserijo in prtljažna sedeža, nedvomno opazen.

Izdatnejša kot nekoč je varnostna vsebina. Ključni so sistemi za preprečevanje naleta in nadzora mrtvih kotov ter radarski tempomat. Na armaturni plošči je osvežitev prinesla nov navigacijski sistem in DAB-funkcijo za sprejem digitalnih radijskih frekvenc, ki deluje večinoma v urbanih okoljih, štiri kamere pa omogočajo 360-stopinjski prikaz dogajanja ob avtomobilu. Vse drugo, s plastičnim videzom armaturne plošče in ergonomijo vred, je že znano. Voznik sedi spodobno, le najvišji tarnajo nad mačehovsko nastav­ljivostjo volanskega obroča.

Nobene zadrege ni s prostorom na zadnji klopi, čisto drugače pa je lahko v prtljažniku. V osnovi ima 634-litrsko oziroma ob zloženi klopi 1842-litrsko prostornino. Kar velja do trenutka, ko dvigneš iz dna šesti in sedmi sedež ter tako prostor zmanjšaš na raven mest­nega avtomobilčka. Se pa zadaj sedi korektno. Na voljo imaš celo lastno klimatizacijo. Pričakovano omejen si le med vstopanjem in izstopanjem ter pri prostoru za daljše okončine. Manj pričakovana je zasnova roloja, ki nima stranskih vodil in takrat, ko sta v uporabi prtljažna sedeža, tudi ne ustreznega odlagališča.

Nič nastopaški ni 2,2-litrski dizel s 147 kW (200 KM) in 440 Nm navora med 1750 in 2750 vrtljaji. V povezavi s korektnim šeststopenjskim samodejnim menjalnikom požene grand santa feja do 100 km/h v 10,3 sekunde in vse do največje hitrosti 200 km/h. Manj izjemna, a še vedno sprejemljiva je s približno devetimi litri poraba, saj je treba razumeti, da gre za dobri dve toni težkega orjaka s stalnim štirikolesnim pogonom. Dober vtis dopolni s korektnim, čeprav nič športnim obnašanjem na asfaltu, zglednim udobjem in uspešnim premagovanjem sred­nje zahtevnih terenov, pri katerem pride do veljave sredinska zapora diferenciala s polovično delitvijo moči med prednjima in zadnjima kolesoma.

Največji hyundai ostaja po prenovi družinsko in poslovno uporaben avtomobil, čeprav težko skrije starostne gube. Pripombe so sicer prej stilistične kot tehnične, malce pa lahko navdušenje ohladi tudi cena z vrha korejske ponudbe.