Tiskane izdaje
Mazda2 je zdaj, tudi če je petvratna, kakršne so naprodaj v Sloveniji, precej bolj kupejevska, kot je bila njena predhodnica iz leta 2008. Je pa tudi večja, daljša za 14 centimetrov, tako da za malenkost presega dolžino štirih metrov.
Da gre za dizajnersko posrečen izdelek, ne nazadnje priča najnovejše priznanje oziroma nagrada red dot 2015, ki jo je mazda2 (skupaj z mazdo CX-3 in mazdo MX-5) dobila za tako imenovano oblikovanje kodo, ki povzema naravno gibanje; pri mazdi2 naj bi bilo to gibanje geparda.
Seveda je tokratni preizkus po svoje otežilo to, da je bila testna mazda2 z najbogatejšim paketom opreme revolution top, se pravi, da je imela skoraj vse, kar premorejo tudi najbogateje opremljene večje sestre. Tako so me razvajali LED-žarometi in v potniški kabini nekaj usnja oziroma njegove imitacije celo na armaturni plošči, da solidnih z usnjem kombiniranih sedežev niti ne omenjam. Nadalje velik barvni sredinski sedempalčni zaslon na dotik, prek katerega je bilo s podporo vgrajenega sistema MZD connect in pametnega telefona mogoče dostopati kamorkoli. Tako kot v dražjih vozilih je v tem paketu tudi komandni gumb na sredinski konzoli, da se vozniku med vožnjo ni treba stegovati do zaslona na dotik, ampak posamezne funkcije, z navigacijo vred, ki ima tudi 3D-projekcijo, lahko intuitivno izbira, ne da bi odvrnil pogled s ceste. Poleg tega je imel testni primerek sistem samodejnega zaviranja v sili, opozorilo na vozilo v mrtvem kotu, sistem za ohranjanje voznega pasu, tipalo za dež, parkirna tipala in brezstični ključ.
Iz vozniškega zornega kota sta mi nedvomno ugajala odlična ergonomija in prikazovalnik nekaterih podatkov (head-up), ki je nameščen v voznikovem vidnem polju nad ploščo z instrumenti. Če je sedenje na sprednjih sedežih optimalno, je v drugi vrsti seveda nekaj več utesnjenosti, kar je logična posledica štirimetrske dolžine vozila. Tudi vrata v drugi vrsti so nekoliko ozka, a kljub temu smo se z mazdo2 brez težav peljali štirje odrasli, skupaj s kar nekaj prtljage. Prtljažnik z 280 litri osnovne velikosti ni nič posebnega, a je zlahka povečljiv in za vozilo te velikosti povsem uporaben.
Testno vozilo je imelo 1,5-litrski bencinski štirivaljnik skyactiv-G (pri Mazdi so se zavestno odrekli modnemu pomanjševanju), ki je s 85 kW (115 KM) najmočnejši od vseh motorjev, ki so na voljo v mazdi2. Odlikuje se s solidnim navorom in zato prožnostjo, če ga priganjaš, pa postane nekoliko glasen, a zgledno poskočen. Ne nazadnje k temu pripomore tudi ugodno majhna masa vozila, ki le za slabih 50 kilogramov sega čez tono. Kako je z varčnostjo? Kot vse mazde2 je imela testna sistem ustavi-spelji in kot edina tudi regeneracijo zavorne energije. Pod črto je to pomenilo, da je med testnimi vožnjami na 100 prevoženih kilometrov v povprečju porabila 5,7 litra goriva.
Podvozje je dovolj čvrsto in volanski mehanizem dovolj neposreden, da vozniku sporoča, kaj se dogaja pod kolesi. Tako s 115 »konji« mazda2 na kakšni ovinkasti cesti postane že kar mali športnik. Je pa res, da na izmučenih slovenskih cestah zato vzmetenje včasih deluje nekoliko trdo, a vsega hkrati pač ne moreš imeti.
Za konec lahko brez zadrege ponovim, da mazda2 z najboljšim paketom opreme v razred kompaktnih mestnih avtomobilov (tako imenovani segment B) prinaša duh višjega razreda.
