Preizkusili smo: mercedes-Benz C 180 bluetec

Mercedes razreda C z 1,6-litrskim turbodizlom, najšibkejšim, ki je na voljo, in sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom je na prvi pogled nenavadna kombinacija. Po nekaj dneh preizkusnih voženj pa sem jo vedno bolj razumel.

Najprej nekaj generalij. Mercedesov razred C je klasična limuzina (lahko tudi karavan) višjega srednjega razreda (dolžina 4686, širina 1810, višina 1445 mm; medosna razdalja 2840 mm), v kateri ni nikakršne utesnjenosti, dovolj močan pa je tudi občutek premijske kakovosti. To, da dobro izgleda, tudi že vemo. Agresiven sprednji del z veliko Mercedesovo zvezdo na čelu se izteče v »fluiden« zadek, ki je po mojem skromnem mnenju celo bolje izpeljan kot nos vozila.

Ne le voznik in sopotnik, tudi potnika na zadnjih sedežih že okusita nekaj za tega nemškega proizvajalca značilnega vzdušja. Na armaturni plošči izstopajo okrogle prezračevalne šobe in seveda velik samostoječ sredinski zaslon, ki izgleda kakor tablica, čeprav to ni. V testnem vozilu, ki je imelo doplačljivi paket notranje opreme avantgarde, so bili sedeži delno oblečeni v usnje, na vseh koncih pa so se bleščale klavirsko črne obloge. Vsekakor hvalim tudi odličen, v usnje oblečen večfunkcijski volanski obroč, na katerem pa žal še vedno ni upravljal za tempomat; ročica zanj je nepraktično skrita pod volanskim obročem.

Zdaj pa k na videz nenavadni kombinaciji premijske limuzine in majhnega motorja. Turbodizelski 1,6-litrski štirivaljnik ima največjo moč 85 kW (116 KM) in največji navor 280 Nm in presenetljivo dobro streže okroglih 1500 kg težkemu vozilu. Seveda ne gre za nikakršnega tigra, a voznik s preprosto tipko lahko kadarkoli med vožnjo izbira med petimi voznimi režimi – od ekološkega, ko postane ta mercedes resnično len, prek udobnega do dveh športnih in individualnega, ko voznik sam določi nekatere vozno-motorne parametre. Večinoma sem vozil v udobnem (comfort) načinu, ker ta resnično povsem ustreza siceršnjemu karakterju tega C-ja. Če pa sem želel več živahnosti, se je »dizelček« presenetljivo dobro odzival v športnem režimu (sport+); to je tudi edini način, v katerem se samodejno izključi sistem ustavi-spelji. Ker vse skupaj povezuje odličen sedemstopenjski samodejni menjalnik (7G-tronic plus), je vožnja prijetna, predvsem pa jo lahko zelo dobro prilagajamo trenutnim razmeram na cesti. Tako je tak MB C odlično vodljiv in nevtralen tudi v hitro voženih ovinkih, zaradi uravnoteženega podvozja in elektronskih pomagal, kljub zadnjemu pogonu pa voznik praktično nikoli ne ve, katera so pogonska kolesa. Med testnimi vožnjami se je poraba goriva gibala tesno pod 6 l/100 km, če bi pretežno vozil v športnem režimu, bi se povzpela za slab liter.

Nedvomno gre za dober vstopni model v Mercedesov premijski svet, ki ga na koncu, kljub vsemu, nekoliko pokvari cena doplačljive opreme.