Preizkusili smo: Škoda karoq 1.5 TSI DSG style

Škoda je imela yetija, zdaj ima karoqa. Novinec ni neposredni naslednik, saj je večji, bolj v sodobnem SUV-slogu, a prinaša nekatere rešitve prav iz yetija. Je z njimi lahko res uporaben družinski avtomobil?

Lahko, bi odgovorili na uvodno vprašanje. Karoq je namreč za svojo dolžino (438 cm) dokaj prostoren avtomobil, ki je hkrati lepo prilagodljiv. Slednje so vanj prenesli iz yetija – čeravno pri Škodi pravijo, da ne gre za naslednika. Doplačljivi sedeži vario flex sami po sebi niso novost, so pa v svetu SUV-ov redkost. Povejmo, da je v drugi vrsti tako običajno široka stranska sedeža kot ožjega srednjega preprosto iztakniti in odnesti iz avta, s čimer se odpre možnost različnih prostorskih kombinacij. Tudi ko so zadnji sedeži v avtu, je prtljažnik konkretno velik in ugodno oblikovan, z nekaj priročnimi stranskimi kljukicami za obešanje vrečk in zasilnim rezervnim kolesom v dnu. Ob doplačilu za eno od opcij ga lahko odpremo tudi tako, da pod avto prislonimo nogo. Z zadnje strani je karoq na cesti tudi najbolj prepoznaven, čeprav ne tako izstopajoč, kot je bil yeti, ki je pač deloval bolj oglato in robustno.

Pričakovano je udobno tudi spredaj, sedeža sta se zdela dokaj mehka, pa ne v slabem pomenu besede. Za volanom sicer ne bo vzklikov nad čim posebno novim, sedimo v znanem Škodinem okolju, ki povzema marsikatero Volkswagnovo rešitev. Ergonomija in izdelava sta dobri, stvari so jasno pregledne, preprosto potujemo po prikazovalniku informacij med obema merilnikoma, neugodno pa je skrita ročica radarskega tempomata. Tu je tudi dandanes obvezni zaslon z upravljanjem na dotik, ki deluje lepo, grafika je jasna in všečna, na voljo so vse sodobne funkcije s pretakanjem pametnega telefona vred, je pa tako, da kdaj med vožnjo le pogrešamo vsaj kako večje osnovno kolesce (upravljanje je sicer mogoče tudi na volanu), s katerim bi lahko kaj nastavili brez pogleda na zaslon.

Testni karoq je imel za pogon 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik z največjo močjo 110 KW (150 KM). To je prijeten motor, zgledno odziven, občasno, ko spustimo pedal za plin, se dva od štirih valjev povsem neslišno izklopita. Tokrat je bil v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama in sedmimi stopnjami, ki je tudi v tej izvedbi hiter in večinoma pretika mirno, pri speljevanju pa je včasih sunkovit. Temu se lahko izognemo z zelo blagim dotikom plina. Poraba goriva ni bila izjemno ugodna, rekli bi solidna, vozili smo z zimskimi pnevmatikami in v hladnem času – najnižje je računalnik kazal 6,5 litra, najvišje 8,5. Karoq je prej mehko kot trdo vzmeten, česar mu ne štejem za slabo, nasprotno. Za slovenske cestne razmere je to dobro, prijetno je bilo z njim potovati na daljše razdalje, v mestu pa je okreten, nimate občutka zajetnosti kot v kakem kodiaqu. Karoq tokrat ni imel štirikolesnega pogona, pač pa le sprednjega, kar bo komu povsem zadostovalo – oddaljenost od tal znaša 17 cm – a se z njim le ne bi preizkušal na pretiranih strminah z zelo slabo podlago.

Škoda je vselej slovela kot znamka z avtomobili z zelo dobro vrednostjo za plačani denar. Morda bo tudi pri karoqu, ko bo na voljo v začetni opremi, to veljalo, za zdaj pa ni poceni. Nedvomno ponuja veliko in ima ogromno opreme, še posebno cel arzenal koristnih asistenčnih sistemov, a ta je večinoma zavedena pod rubriko dodatkov, ki osnovno ceno precej dvignejo.