Preizkusili smo: Toyota C-HR 1.2 T dual VVT-i c-ult

Toyotin »batmobile«, ki z atraktivno obliko razveseljuje že kar nekaj slovenskih kupcev, ima namesto hibridnega pogona lahko zgolj bencinskega. Gre za konvencionalni 1,2-litrski štirivaljnik, podprt s turbinskim polnilnikom in šeststopenjskim ročnim menjalnikom.

Turbobencinec ima največjo moč 85 kW (122 KM) in sprednji pogon. Njegova največja odlika je tiho delovanje, tako tiho, da v potniški kabini med počasnejšo vožnjo včasih pomisliš, da motorju vendarle pomaga tudi elektrika. Pa mu ne. Izbor takšnega bencinskega motorja že sam po sebi priča o tem, da Toyota, kljub atraktivni obliki, svojega križanca nikakor ne umešča med športno naravnana vozila. C-HR, kar je angleška kratica za coupe high rider, se pravi visokosedežni kupe, s tem turbobencincem je namenjen umirjenim voznikom in voznicam. To ne pomeni, da je počasen, a dejstvo je, da mu ne le pri nizkih, ampak tudi pri srednjih vrtljajih primanjkuje navora (največji navor 185 Nm pri 1500 vrt./min). Tako ga na avtocesti v šesti prestavi pri, recimo, 140 km/h zmoti že rahlo zaviranje in že vam diha za ovratnik kakšen dizelski dostavnik ... Za povrhu 1,2-litrski turbobencinec ni posebno varčen, saj je med testnimi vožnjami na 100 prevoženih kilometrov porabil okrog sedem litrov goriva. Morda je motorna slabokrvnost pri C-HR bolj kot pri katerem drugem vozilu opazna predvsem zato, ker poleg resnično izstopajoče oblike razveseljuje z odličnim podvozjem ter natančnim in neposrednim volanskim mehanizmom, ki kar sili v hitro vožnjo skozi ovinke. Tako je, kar zadeva pogon, resnično škoda, da – poleg hibridnega pogona – ni na voljo še kakšen agilnejši stroj. A takšna je Toyotina okoljsko usmerjena filozofija.

Drugače je C-HR vsestransko uporaben. Čeprav kupejevsko oblikovan petvratnik na prvi pogled morda deluje utesnjeno, zunanje mere – dolžina 4360 mm, širina 1795 mm in višina 1555 mm – pripovedujejo drugo zgodbo. Večina pozornosti je namenjena vozniku in sopotniku spredaj, ki se ne moreta pritoževati nad prostornostjo, sedita na odlično oblikovanih sedežih, ki sta bila v testnem vozilu odeta v usnje, in na vseh koncih je opazna za Toyoto značilna kakovostna izdelava. Na sredino armaturne plošče je postavljen skoraj kot televizor velik zaslon, v katerem se skrivajo vse najnovejše informacijsko-komunikacijske pridobitve. Presenetljivo dobro sedita tudi potnika na zadnjih sedežih, čeprav sta skrita za razmeroma majhnimi okni. Zaradi teh in nasploh kupejevskega zadka pa ima voznik težave s pogledom nazaj oziroma s tem, kaj se dogaja ob vozilu in za njim. To pomanjkljivost sicer vsaj delno odpravljata vzvratna kamera in tudi sistem za opozarjanje na vozilo v mrtvem kotu. V že tolikokrat omenjenem kupejevskem zadku se skriva še povsem dostojno velik prtljažni prostor, ki ima v osnovni postavit­vi prostornino 377 litrov.

C-HR poleg futuristične oblike premore vrsto varnostnih sistemov. Že v osnovnem paketu opreme ima prilagodljivi tempomat, sistem za zaznavanje nevarnosti trka s funkcijo zaznavanja pešcev, opozarjanje ob nenamerni menjavi voznega pasu, samodejno uravnavanje dolžine svetlobnega snopa in prepoznavanje prometnih znakov.