Preizkusili smo: Volkswagen arteon 2.0 TDI aut. elegance (110 kW)

Po oblikovnih vatlih germanskega Volkswagna je kot z drugega planeta. Na njem ni sledu zdolgočasene racionalnosti, ki jo pogosto pripisujemo predvidljivim izdelkom iz Wolfsburga. Čeprav izvira iz družine passat, si z znano limuzino in karavanom deli predvsem tehniko. Vse drugo je pri arteonu, ki je kot nadgradnja nekdanjega passata CC trenutno najprestižnejši volkswagen, bolj dramatično.

Le zakaj niso vsi passati vsaj približno takšni, je eden prvih komentarjev ob ogledu volkswagna kupejevskih potez, podobnih kot recimo odlikujejo tudi BMW serije 4 gran coupe in audi A5 sportback. Arteon, ki je po svoje filozofska nadgradnja passata, se zdi po Volkswagnovih oblikovnih vatlih kot prototip. V primerjavi z nekdanjim CC je šest centimetrov daljši, malenkost širši in višji, hkrati ima v primerjavi s passatom pet centimetrov daljšo medosno razdaljo. Pa to ni vse. Novinec odstopa od znane limuzine z bolj napeto in proti zadku položno streho, poudarjenimi boki, drznejšimi žarometi, ostreje začrtanimi potezami, vrati brez okenskih okvirjev in kombilimuzinskim zadkom z velikanskimi vrati.

Prijetna in vse prej kot oskub­ljena je kabina, čeprav marsikaj izvira iz običajnega, nič modernističnega passata. Je pa tu več opremske in prostorske imenit­nosti. Prednja sedeža razvajata z bolj športnim videzom, dobrim oprijemom in pričakovanim udobjem. Volanski obroč je trikrak in usnjen. Sredinski barvni zaslon z upravljanjem na dotik meri nič manj kot 9,2 palca. Merilniki so povsem digitalni, se bo pa verjetno marsikdo strinjal, da niso najbolj pregledni – količina podatkov in barv zahteva nekaj privajanja. Še bolj moteč je projekcijski zaslon z dvižnim plastičnim zaslonom, ki se po kakovosti in preglednosti težko kosa s tistimi z dodatnim projekcijskim slojem v prednjem steklu. Vse drugo je nad pričakovanji, z udobjem in prostorom vred. Zlasti na zadnji klopi ponuja arteon več kot passat. Prostora je dovolj v širino in dolžino pri kolenih, le pravi velikani bi lahko potarnali nad usločeno streho. Navduši tudi prtljažnik, pa naj gre za prostornost (od 563 do 1557 litrov) ali priročnost kombilimuzinske zasnove.

Manj izjemen je dvolitrski dizel s 110 kW (150 KM), saj je jasno, da se arteonu lepše podajo bolj svileno in mirno delujoči bencinski stroji. Dizelski štirivaljnik je v prostem teku, še posebno če stojiš ob avtomobilu, glasen in brneč. V notranjosti je manj moteč, vendar ne more zakriti svojega porekla. Je pa poraba s povprečno šestimi litri ugodna in pripomore k več kot tisoč kilometrom dosega s polno posodo za gorivo. Zmogljivosti so predvsem spodobne, nič adrenalinske. Štirivratni kupe potegne prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika (bolj premijska konkurenca premore prestavo ali dve več in recimo na klancih speljuje manj sunkovito) do okroglih 220 km/h. S prednjim pogonom in solidnim, a nič kirurško ostrim volanom je arteon prijeten sopotnik, pri katerem ni dvoma o predvidljivosti, stabilnosti in visoki ravni udobja na dolgih poteh. Manj nasmeha bi izvabil le vozniku, ki bi si z njim zaželel adrenalinskega »drgnjenja« zavojev, saj se ne vozi ob boku bolj športne premijske konkurence.

Kupejevski arteon je brez dvoma eden najbolj markantnih volks­wagnov. Kakršni koli očitki o dolgočasnosti so pri njem odveč. Naslednik »komfortnega kupeja«, tako se je namreč imenoval nekdanji CC, navdušuje tako stare ljubitelje znamke iz Wolfsburga kot sveže kupce, ki so doslej vihali nos ob pogledu na preveč konservativne volkswagne.