Prihaja še Mazdin mali križanec

Pri športnih terencih je šla zgodba v Evropi približno tako. Najprej so bili v modi veliki SUV-modeli; ko se je začelo govoriti o okolju in manjši porabi, so se bolj množično pojavili takšni avtomobili kompakt­nejših mer, zadnje čase pa so v zagonu tako imenovani mali SUV-ji, med katerimi se pojav­ljajo vedno novi tekmeci. Svojega je pripravila tudi Mazda – model CX-3, ki hoče biti malce drugačen.

Mnenja o videzu so vedno subjektivna, a le zapišimo, da je Mazdina ponudba v tem pogledu zadnja leta dorečena, njeni avtomobili imajo všečno pojavo, kar še posebno velja za mazdo CX-3, pri kateri je oblikovalski jezik kodo res prefinjeno izpiljen. Novinec je dolg 428 cm in z 257 cm ima enako medosno razdaljo kot še prav tako zelo nova mazda2, od katere je kar nekaj daljši, malce višji in širši. CX-3 izstopa z usločeno stransko linijo, s katero ne deluje niti malo okorno. Skoraj bi mu bolj pristajala oznaka prefinjeni križanec z obliko malega SUV-ja – kakor poudarjajo pri Mazdi, nočejo biti ujeti v neke klasične razredne klasifikacije.

Sorodnost z mazdo2 se še bolj opazi v notranjosti, ki je priprav­ljena predvsem z mislijo na voznika, kar pomeni, do so vsi bistveni podatki o vožnji zbrani za volanom ali v prikazu na armaturni plošči, večina tistega, kar je namenjeno udobju in zabavi, pa se med vožnjo upravlja z vrtljivim kolescem med sedežema in spremlja na sedempalčnem večnamenskem zaslonu na sredini armaturne plošče. Zaslon je, ko avto stoji, upravljiv tudi na dotik. Ni odveč zapisati, da je v mazdi CX-3 v standardni ali pač v opcijski opremi vrsta najsodobnejših asistenčnih dodatkov, med drugim sistem samodejnega zaviranja v sili, radarski tempomat (redkost v modelih te velikosti), sistem za zaznavanje vozila v mrtvem kotu ali njegovega približevanja z zad­nje strani. Vse skupaj deluje dovolj čisto, gumbov in merilnikov ni preveč.

Spredaj se sedi zelo dobro, glede na tip vozila pričakovano nekaj višje, a ne previsoko. Na zadnji klopi se dva povprečno visoka odrasla peljeta solidno, malo manj bodo seveda navdušeni visokorasli. V prtljažniku je ne ravno izjemnih 350 litrov prostora, z odprtino pod dvojnim dnom vred, če imamo komplet za popravilo pnevmatik. S podrtjem zadnje klopi (razmerje 60/40) v pohvalno ravno dno se tovorni prostor precej poveča, škoda je le, da zadnja klop nima vzdolžnega pomika.

Mazda CX-3 je uvodoma dobila po en bencinski in dizelski motor z napredno tehniko skyactiv. Bencinski je 2,0-litrski atmosferski štirivaljnik z visokim kompresijskim razmerjem – v šibkejši različici z močjo 88 kW je združen s sprednjim pogonom, v močnejši z močjo 110 kW ima prilagodljiv štirikolesni pogon. Turbodizelski motor z 1,5 litra gibne prostornine in močjo 77 kW je lahko priprav­ljen s pogonom na sprednji ali na vsa štiri kolesa. Menjalnik je v osnovi ročni s šestimi stopnjami, v vseh primerih je na izbiro tudi samodejni z enakim številom prestav in športnim programom. Vsi motorji imajo sistem samodejnega ugašanja in zagona i-stop, močnejši bencinec tudi sistem regenerativnega zaviranja i-eloop. Uradni podatki govorijo o kombinirani porabi od 5,9 do 6,4 litra pri bencincu in od 4 do 5,2 litra pri dizlu. Na prvih kilometrih je avto, ki je bil še iz predprodukcije, dajal vtis dobre vodljivosti in lege na cesti.

Mazdo CX-3, ki jo sestavljajo na Japonskem, bodo uvodoma izdelali 150 tisoč primerkov na leto, od tega jih bo 38 tisoč namenjenih Evropi. Konkurirala bo v izjemno hitro rastočem segmentu, v katerem se je še predlani na stari celini prodalo dobrih 400 tisoč vozil, že lani pol več, leta 2017 pa naj bi trg tako imenovanih B-SUV-vozil že presegel mejo 800 tisoč primerkov. Od obstoječih tekmecev so pri nas med najbolj uveljavljenimi renault captur, opel mokka, nissan juke, prihajajo pa tudi sveža imena, na primer suzuki vitara, fiat 500X, honda HR-V. Mazda CX-3 bo v tržno tekmo pri nas vstopila junija ali julija in takrat bodo znane tudi cene.