Tiskane izdaje
Če smo zadnja leta zadovoljni z obveščanjem o razmerah na pomembnih cestnih odsekih, pa je izjemno težko priti do podatka, kako so prevozne obvozne ceste, vpadnice v mesta, da mestnih ulic sploh ne omenjamo. A zdaj lahko sledimo dejanskemu prometu – po internetu in tudi z ustrezno navigacijsko napravo.
Na voljo sta dve storitvi, za zdaj še ni Googlove, pri katerih je mogoče na spletni strani spremljati, kako teče promet po slovenskih cestah. Here (www.here.com) prikazuje njegovo gostoto s štirimi barvami – zeleno, rumeno, rdečo in črno, zadnja je očitno rezervirana za ekstremne razmere, saj je še nismo opazili. Je pa pogosta rumena, ki pomeni povečan promet, a na prvi pogled ne moremo razbrati, koliko povečan.
Še temeljitejšo analizo prometnih tokov si lahko ogledate na spletni strani http:/map.be-mobile.be/internal/be-mobile/si/segments, kjer je odtenkov posamezne barve več in zato laže presodimo, ali promet stoji ali se le počasi premika – na voljo je tudi lestvica s povprečno hitrostjo. Ampak – če je Here malo preblag, ima preveč rumene barve, je Be Mobile kar prestrog, tudi ob sorazmerno tekočem prometu boste v mestih videli kar veliko rdeče barve. Med obema rešitvama je še ena pomembna razlika: Here omogoča izračun poti (ki seveda že upošteva morebitne upočasnitve), Be Mobile ne.
Ker je Here dobavitelj zemljevidov za Garminove navigacijske naprave, smo lahko opravili tudi preizkus na cesti. Primerjali smo podatke o prihodu na cilj med navigacijsko napravo, ki je vgrajena v avtomobil in nima dostopa do prometnih informacij, ter garminom 2589, ki smo ga prek mobilnega telefona povezali v omrežje, tako da je sproti pridobival informacije o trenutnih razmerah na cestah.
Cilj: Maribor. Predvideni čas prihoda: 19:02, po izračunu navigacijske naprave s prometnimi informacijami pa 19:38.
Najbrž ste že uganili, kdaj smo v resnici prišli na cilj. Povezava s prometnimi informacijami v živo je sicer tudi pri garminu med potjo povzročala spremembo časa prihoda, a že na začetku smo dobili podatek, da nas čakajo najmanj trije omembe vredni zastoji. Ker je med vožnjo do prvega že izginil namig, da bi bila pot po vzporednih cestah pet minut krajša, smo nadaljevali po avtocesti in res preživeli skupaj slabih pet kilometrov zastojev na treh odsekih.
A medtem ko se pri Garminovi povezani navigacijski napravi podatek o prihodu na cilj v zastojih skoraj ni spreminjal, smo pri klasični, nepovezani lahko le nemočno opazovali, kako v koloni izgubljamo čas, kar bi, če bi se nam mudilo na sestanek, zagotovo povzročilo precej slabe volje in stresa.
Podatki o trenutnem poteku prometa niso vezani na nobeno radijsko postajo ali statično spletno stran, ampak prihajajo neposredno s ceste. Po razlagi podjetja Here se opirajo na podatke iz različnih virov – od števcev prometa do gostote uporabnikov na določenem odseku, ki jo ugotavljajo na podlagi podatkov s pametnih telefonov, ki imajo vključeno lokacijsko storitev. Zraven je treba prišteti še poslovne uporabnike in voznike tovornjakov ter avtobusov z vgrajenimi sledilnimi napravami – ti so glavni vir podatkov v rešitvi Be Mobile.
Ko se na določenem odseku avtomobili začnejo premikati počasneje ali celo ustavljati, se z njimi ustavljajo tudi njihovi telefoni in sledilne naprave, kar sistem prevede v vse bolj rumeno oziroma rdečo črto na zemljevidu, navigacijski napravi pa pošlje informacijo o predvideni izgubi časa na tem odseku.
Ali lahko najsodobnejšemu viru informacij, ki je končno na voljo tudi za slovenske ceste, zaupamo? Po skoraj enomesečnem preverjanju lahko potrdimo, da so prometne informacije v živo na prometnejših (avto)cestah dovolj natančne. Dolžine kolon, prikazanih na zemljevidu, so se lepo skladale z dejanskim stanjem, malo se je treba navaditi zgolj na vmesne prikaze, saj na prvi pogled ni preprosto ugotoviti, ali gre za rahlo ali močno upočasnjen promet. Večinoma se lahko zanesete tudi na podatek o morebitnih zastojih na obvoznih cestah.
Here dovolj dobro pokriva glavne ceste v Sloveniji, iz neznanega vzroka je med pomembnejšimi izpuščena zgolj cesta med Koprom in mejnim prehodom Dragonja, manjkajo tudi ceste Celje–Rogaška Slatina, med Metliko in Črnomljem oziroma Vinico ter stara cesta proti Kranju od Stanežič naprej. Pri Be Mobile jih ob omenjenih odsekih manjka še nekaj, pokritost z informacijo o prometni obremenitvi je občutno slabša v mestih, moti tudi, da manjka veliko obvoznih cest za avtocesto.
Pregled nad dogajanjem na stranskih in manj prometnih cestah je manj natančen, kar še zlasti velja za manjše ulice v mestih. Tu se je, denimo, zgodilo, da smo dolgo stali v koloni, a je bila na zemljevidu cesta še vedno obarvana zeleno. Je pa res, da se sistem očitno uči, saj v zadnjih dneh takšnih anomalij nismo zaznali. Slepo sledenje oznakam na zemljevidu vseeno ni najbolj pametno – tudi zato, ker še niso vključeni podatki o zaporah cest, kar pomeni, da vas bo sistem popeljal tudi tja, kjer promet sploh ni mogoč.
Toda prvi korak je narejen in pametno bi bilo, da ažurne informacije upoštevamo pri načrtovanju poti, sčasoma pa se bo zagotovo povečalo tudi število uporabnikov navigacijskih naprav, ki se bodo lahko povezali v živo. Sam pretok podatkov je dokaj majhen, na opisani poti do Maribora smo jih prenesli manj kot 200 kB.
