Tiskane izdaje
Proces kupovanja novega avtomobila je dolgotrajen in zdaj obsega precej več domače priprave kot nekoč. Informacije, fotografije in videi so na spletu, zato vsakdo najprej preklika, kar lahko, šele nato se odpravi na turnejo po prodajnih salonih. Toda kako kakovostne in uporabne so spletne predstavitve?
Pred leti smo brali napovedi, da bomo malodane vse, z avtomobili vred, kupovali po spletu. Pokazalo se je, da tako kot hočemo pomeriti hlače ali čevlje, želimo avto videti v živo, se vanj usesti, in če se le da, z njim tudi peljati. Vseeno pa je spletna predstavitev izjemno pomembna, saj večina kupcev danes že tam izve glavne podatke, naredi svoje primerjave in izbor ter nato s podrobnimi vprašanji in prošnjo za testno vožnjo obišče samo trgovce z izbranimi modeli. Ogledali smo si slovenska spletišča glavnih avtomobilskih proizvajalcev in na njih poskusili najti nekatere najbolj pogosto iskane informacije, kot so mere, podatki o zmogljivostih, porabi in izpustih, opremskih paketih in seveda cenah. Ponekod smo s tem imeli več težav, kot smo pričakovali.
Splošna ugotovitev je, da industrija izjemno rada poudarja detajle, po katerih se izdelek razlikuje od konkurenčnih. Tako med prvimi informacijami, ko kliknemo na izbrani model, pogosto izvemo, kako zapeljive in atraktivne so njegove linije spredaj, na boku ali nekje drugje, kako izjemno je počutje v notranjosti in vidimo hvalnico kakšnemu tehnološkemu dosežku. Precej težje včasih pridemo do podatka, kakšne so sploh mere avta, kako velik je prtljažnik, kaj obsega osnovna oprema. Pri nekaterih, denimo Fordu, Hondi in Renaultu, teh podatkov ni mogoče izvedeti drugje kot v digitalni različici tiskane brošure, ki jo je treba prenesti v obliki datoteke pdf. Peugeot je eden redkih, ki ponuja prikaz vseh mogočih mer, žal z nekoliko premajhno tipografijo. Podobno kot z dimenzijami je s podatki o motorju, ki jih proizvajalci pogosto na dolgo in široko opisujejo, strnjenih podatkov o njih pa ne ponudijo.
Odvisnost od datotek pdf
Tudi ceniki in paketi opreme so večinoma na voljo zgolj kot pdf, le redko si jih lahko ogledamo v spletnem načinu. Ponekod sploh niso na voljo, denimo pri Miniju ali Volvu, kjer povezave na cenike v času našega preverjanja niso delovale. Kia in še kdo kupca bega z dvojnimi ceniki (»rednimi« in »akcijskimi«). Pri Citroenu pa je bilo mogoče tako cene kot podatke o opremi izvedeti samo iz nepriročnega konfiguratorja. Večina proizvajalcev sicer kupce želi usmeriti k t. i. konfiguratorjem, kjer je resda mogoče prilagoditi avto svojim željam in na koncu izvedeti maloprodajno ceno, toda njihova uporaba je pogosto zamudna, v njih ni vseh možnosti, podatki niso osveženi in predvsem ne omogočajo shranjevanja in tiskanja ter poznejše primerjave. Seveda je cenovna primerjava s konkurenco tisto, česar si vsak proizvajalec najmanj želi, kupec pa najbolj. Zanašanja na obliko pdf je veliko tudi pri sami vsebini. Suzuki denimo večino podatkov prikazuje v okviru, v katerem se odpirajo različni pdf-ji, pri Hondi pa so zgolj povezave na ustrezne dokumente, informacij na sami (pod)strani avta skoraj ni. Čeprav jih Hondina nemška stran ponuja.
Manj kot v tujini
Nasploh so tuje strani pogosto bolj informativne od slovenskih. Primer je denimo Fiatova, ki je v slovenski izdaji resda nedavno prevzela podobo iz tujine, a ima pri vsakem od modelov precej manj kategorij in s tem uporabnih podatkov. Na precej podobni ravni sta Oplova in Volkswagnova, ki pa sta morda preobremenjeni z možnostmi in padajočimi izbirniki. Korenite prenove je potrebna Fordova stran, ki je skoraj povsem besedilna in da res skope informacije o avtih. Na srečo pa vsaj preprost in hiter dostop do cenikov in katalogov (pdf).
Ni rahlo zamrla samo ideja o resnih poskusih prodajanja vozil po spletu, zdaj je usahnilo tudi navdušenje nad spletnimi predstavitvami, pri katerih si je bilo mogoče avto mogoče ogledati z vseh strani. Hyundai in Peugeot imata takšno vsebino, morda še kdo, in proizvajalci včasih še pripravljajo namenske strani za nove modele, a na običajnih spletiščih je te interaktivnosti dokaj malo. Tudi videov ali vsaj povezav nanje smo pričakovali več. Morda bomo več takšne vsebine deležni z navidezno resničnostjo. Z njo bi se vsaj v teoriji lahko res sprehodili okrog avta, se razgledali po njem v 360 stopinjah, se morda celo navidezno zapeljali. O takih priložnostih v zadnjem času slišimo in beremo veliko, seveda pa je vse povezano s stroški in s tem, koliko potencialnih kupcev lahko dosežeš. Za zdaj se zdi, da še premalo, saj podobnih prezentacij novih avtov še nismo zasledili. Tudi sicer ni videti, da bi na spletu stavili na video ali velike fotografije. Ali morda vsaj na možnost klikanja na fotografije, da bi se odprla večja (originalna) različica. Precej bolj pogoste so fotografije v manjši ali srednji velikosti, umeščene ob besedilo. Verjetno snovalci strani računajo na to, da si bodo zainteresirani tako ali tako prišli avto pogledat v živo.
