SQ7 je športnoterenski posebnež iz Ingolstadta

Audijeva draga igrača za tehniške sladokusce

Objavljeno
13. maj 2016 16.21
Gregor Pucelj
Gregor Pucelj

Leto po predstavitvi novega premijskega SUV Q7 so pri Audiju pripravili še športno navito dizelsko različico SQ7 TDI, ki jo prav razganja od tak­š­nih in drugačnih tehničnih pogruntavščin.

Še najmanj je novega na zunanjosti, razen nekaj športnih dodatkov, kot so štiri izpušne cevi, nekaj dodat­nih napisov in recimo 20- ali 21-palčna kolesa na posebnih platiščih. Manjša revolucija pa se skriva pod pločevino. Predvsem so se inženirji znamke iz Ingolstadta ukvarjali s tako imenovano turboluknjo, ki jo pri sodobnih turbodizelskih agregatih že tako ublažita dva turbinska polnilnika na izpušne pline – eden za nižje območje vrtljajev in eden za višje. A Audijevim razvojnikom to še ni bilo dovolj. Ker so hoteli, da dosega 4,0-litrski turbodizelski osemvaljnik največjo moč v kar najširšem obratovalnem razponu, se pravi, že od 1000 in vse do 3250 vrt./min, so vanj poleg dveh turbinskih polnilnikov kot prvi v serijsko vozilo vgradili še električno gnan kompresor. Njegova naloga je, da v četrtinki sekunde, ko se njegov elektromotor zavrti tudi 70.000-krat v minuti, stisne zrak in ga vpihne v turbinski polnilnik. Tako so odpravili vsakršno turboluknjo in voznik ima že od samega začetka pospeševanja na voljo gromozanski navor 900 Nm. Posledica vsega skupaj je tudi spoštovanja vredna največja moč 320 kW (435 KM) pri 3750 do 5000 vrt./min.

Seveda je to zelo poenostavljena razlaga in v resnici gre za pravi tehnični biser. Ker za pogon kompresorja v izjemno kratkih časih, kot rečeno le v delčkih sekunde, potrebujejo veliko moč, so težavo rešili z vgradnjo ločenega 48-volt­nega električnega podsistema, ki ga napaja posebna, pod zadnjimi sedeži nameščena litij-ionska baterija z zmogljivostjo 470 vatnih ur in trenutno največjo močjo 13 kilovatov. Tudi tu gre za prvo vgradnjo v serijsko vozilo.

Ob vsem tem 2,3 tone težki in dobrih pet metrov dolgi velikan ob blago zvenečem baritonskem oktetu brez težav doseže elektronsko omejeno največjo hitrost 250 km/h in, še bolj impresivno, pospeši z mesta do 100 km/h v zgolj 4,9 sekunde. A ne gre le za zmogljivosti, saj SQ7 TDI ob vsem tem oddaja v zrak razmeroma malo CO2, od 190 do 199 g/km (odvisno od velikosti pnevmatik), ima pa tudi ugodno majhno normno porabo 7,6 litra dizelskega goriva na 100 kilometrov; to pomeni, da smo v resničnem živ­ljenju med prvimi kilometri v mešanem ciklusu dosegli porabo okrog devet litrov, kar je za takšno zverino še vedno razmeroma ugodno.

Električni podsistem z 48 volti so uporabili še za eno novost, to je elektromehanski sistem za nadzor nagibanja karoserije. Ta v nekaj milisekundnih intervalih skrbi za optimalno lego karoserije, kar je pri tako velikem in močnem vozilu, ki ima lahko tudi sedem sedežev, pomembna, a zahtevna naloga. Odlične vozne lastnosti, ob katerih voznik res nima občutka, da vozi SUV, dopolnjujejo še izpopolnjen športni diferencial, ki je seveda vselej povezan s stalnim štirikolesnim pogonom quattro, štirikolesni krmilni mehanizem in ne nazadnje osemstopenjski samodejni menjalnik tiptronic, ki omogoča tudi ročno prestavljanje; da ob vsem tem voznik lahko izbira med več nastavitvami voznega režima, verjetno ni treba poudarjati.

Premijskost se kaže tudi v drugih segmentih. V SQ7 TDI je na voljo kar 24 vozniških asistenčnih sistemov, tako da čaka bodoče last­nike kar zahteven študij … Naj omenim le dva – prilagodljivi radarski tempomat deluje v razponu od 0 do 250 km/h, sistem za nadzor vozila v mestni gneči pa omogoča, da voznik za nekaj sekund celo izpusti volan, kar je nov korak k avtonomni vožnji.

Audi SQ7 TDI bo slovenskim kupcem na voljo od letošnje jeseni. Njegova cena še ni znana, glede na cene v Nemčiji pa lahko sklepamo, da se bo gibala okrog 120.000 evrov.