Starodobništvo je lahko donosen posel

Krog ljubiteljev in navdušencev nad starodobnimi vozili, ki so pomemben del tehniške kulturne dediščine, pri nas že vrsto let pridobiva veljavo. Svoj pogled na domače in tuje starodobništvo odkriva Janko Uratnik, predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil (Zveza SVS) in član dveh komisij v mednarodni organizaciji zvez in društev starodobnih vozil FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens) s sedežem v Parizu.


Kaj predstavlja Zveza SVS?

Zveza SVS združuje 47 slovenskih društev s področja starodobništva in šteje približno 4000 članov z več kot 10.000 avtomobili, motornimi kolesi in traktorji. Nastala je z namenom ohranjanja tehniške dediščine na področju starodobnih cestnih vozil in združevanja interesov lastnikov in ljubiteljev starodobnih cestnih vozil pri njihovem pridobivanju, restavriranju, vzdrževanju in uporabi v rednem cestnem prometu. Zveza izvaja med drugim turistične prireditve ter točnostna in spretnostna tekmovanja s starodobnimi vozili.

Ali imate podatke o številu vseh starodobnih vozil v Sloveniji? Koliko jih je registriranih oziroma usposobljenih za rabo v cestnem prometu?

Uradnega in točnega števila vozil, registriranih s statusom starodobnika, ne poznamo. Te podatke ima MNZ. Koliko je vseh starodobnih vozil v Sloveniji, lahko le približno ocenimo, saj obstaja poleg registriranih vozil s statusom starodobnika, ki so zavedena v evidencah MNZ, precej neregistriranih, ki jih hranijo ljubitelji pri sebi in po garažah. Zelo groba ocena se vrti okoli 10.000 vozil. Če upoštevamo še neregistrirane mopede, motocikle, traktorje in tovornjake, je ta številka še precej večja in hkrati rastoča. O zanimanju za starodobna vozila pove marsikaj rast števila društev ljubiteljev starodobnih vozil, ki jih je v Zvezi SVS trenutno 47, v zvezi SVAMZ pa tudi nekaj deset.

Kdo je tipičen lastnik starodobnega vozila pri nas, koliko je star, kakšni so njegovi dohodki, kakšna njegova izobrazba? Je med slovenskimi lastniki več žensk kot na evropski ravni, kjer po podatkih FIVA s 94 odstotki prevladuje moška populacija?

Tipičen slovenski lastnik starodobnega vozila je »starodobnik«, kar pomeni, da je po »letniku« starejši. Gre predvsem za moško populacijo, ki je ali pa je bila na določen način življenjsko povezana z avtomobili ali motocikli in drugimi motornimi vozili ali s tehniko. Kar nekaj pa je tudi mlajših ljubiteljev in lastnikov starodobnih vozil. Razen redkih izjem so to ljudje s povprečnimi dohodki, ki aktivno delajo ali sodelujejo pri restavriranju in vzdrževanju vozil. Seveda obstajajo tudi starodobniški investitorji. V društva je včlanjenih nekaj žensk, a lastnic starodobnega vozila je malo. Podrobnih statističnih podatkov žal nimamo.

Koliko vozil ima v lasti povprečen slovenski zbiratelj in kakšna je povprečna vrednost posamez­nega vozila? V Evropi dosega povprečna vrednost pri osebnih vozilih 21 tisoč evrov, v Avstriji celo 26 tisoč, pri motornih kolesih se po podatkih FIVE vrti nekaj pod 7000 evri.

Število vozil v lastništvu posamez­nega ljubitelja starodobnikov je zelo različno. V veliki večini gre za eno ali dve. Manjšo skupino predstavljajo lastniki s tremi do petimi vozili, nekaj je posameznikov z nekaj deset in celo nad sto vozili. V teh primerih gre zlasti za motorna kolesa, saj jih je lažje pridobiti ter vzdrževati in garažirati. Ne poznam lastnikov, ki bi imeli več kot deset avtomobilov, pri motornih kolesih pa je nekaj lastnikov z zelo lepimi zbirkami. Povprečna vrednost starodobnih vozil pri nas ni tako visoka kot v drugih evropskih državah. Ocenjujem jo na okoli 10.000 evrov pri avtomobilih in enako kot v drugih državah za motorna kolesa.

Koliko kilometrov prevozi na leto povprečen slovenski lastnik starodobnika? Se glede tega primerjamo z avstrijskimi, ki menda prevozijo okoli 4500 kilometrov na leto oziroma skoraj dvakrat več, kot velja za evropsko povprečje?

Lastniki starodobnih vozil pri nas so zelo navezani na svoja vozila in nanje zelo pazijo. To pomeni, da se velika večina z njimi vozi samo v res lepem vremenu in večinoma zaradi sodelovanja na različnih prireditvah. Po mojem se na leto prevozi do 2000 kilometrov z avtomobili in do 1000 kilometrov z motocikli. Nekaj je lastnikov, ki se udeležujejo tudi prireditev v tujini. Ti prevozijo do 3000, največ 3500 kilometrov na leto. Upoštevati je le treba, da ta vozila niso tako udobna in zanesljiva kot sodobna in so prevožene razdalje temu primerne. Starodobniki predstavljajo samo nekaj desetink promila vseh kilometrov, prevoženih z motornimi vozili.

Povprečen avstrijski ljubitelj starodobnikov obišče po statističnih podatkih 5,5 večdnevne priredit­ve in prespi 4,7 noči v hotelu. Tako se skupno ustvari prihodek v višini 20 milijonov evrov. Kakšen je po tej plati slovenski ljubitelj starodobnikov?

Slovenski ljubitelji starodobnikov so pri uporabi svojih vozil bolj »varčni«, torej ne potujejo veliko in ne porabijo toliko. Razen redkih izjem se udeležujejo predvsem enodnevnih prireditev v Sloveniji, morda kakšne dvodnevne.

Ali lahko ocenite obseg ekonomije slovenskega starodobništva? Po podatkih FIVE porabijo v Avstriji na leto za obnovo starodobnikov skoraj 122 milijonov evrov, za servisiranje 33, za opremo in orodje 26, za garažiranje skoraj 33 milijonov, za zavarovanje dobrih 19 in za cestnino in davščine slabih 15 milijonov evrov oziroma skupno skoraj 247 milijonov. V Veliki Britaniji dosega ta številka celo nekaj milijard.

Slovenski obseg starodobniške ekonomije se težko primerja s tujino in je precej manjši od navedenih številk, ni pa zanemarljiv. Podrobnih podatkov in statistik o ekonomiji starodobništva pri nas, kot mi je znano, ni zbiral in obdelal nihče. V avtomobilsko in motociklistično razvitih evropskih državah lahko dejansko govorimo o milijardah evrov. Pred leti je FIVA izdelala študijo, ki je upoštevala obseg nabave vozil, obnavljanje in vzdrževanje vozil, delavnice za obnavljanje, izdelavo rezervnih delov in opreme, udeležbo na prireditvah, potovanja in podobno. Ocena obsega za Evropo je presegla nekaj deset milijard evrov. Starodobništvo je lahko donosen posel, a moramo biti realni, smo v Sloveniji!

Ali lahko govorimo o najbolj dragocenem slovenskem starodobniku ali najdražji zbirki? Se lahko pohvalimo s kakšnim resnično dragim in ekskluzivnim primerkom ferrarija, maseratija ali kakšnega drugega eksotičnega starodobnega avtomobila oziroma motornega kolesa?

Zelo draga in ekskluzivna starodobna vozila v Sloveniji niso znana. Morda ima kdo kakšno v svoji garaži ali dnevni sobi za dušo in ga ne razkazuje. Je pa nekaj zbirk motociklov, ki so z vidika tehniške zgodovine zelo bogate in zanimive. Za slovensko kulturno in tehniško dediščino so pomembna vozila, ki so v različnih časovnih in zgodovinskih obdobjih nastajala ali bila predelovana pri nas.