Test: Renault twingo dynamique SCe 70

Zelo drugačen tako od predhodnika kot do drugih tekmecev.

Objavljeno
10. oktober 2014 16.54
Boštjan Okorn, Na kolesih
Boštjan Okorn, Na kolesih

Novi twingo ima nekaj samosvojih rešitev, ki na prvo žogo morda ne navdušijo. Denimo radijski sprejemnik: osnovni, sicer z bluetoothom, a brez slovenščine in kakšnih dodatkov, ki smo jih vajeni iz drugih renaultov. Toda v paketu je še nosilec za mobilni telefon, še bolj pomembno je, da si na pametno napravo lahko prenesete brezplačno aplikacijo in dobite sistem R&Go, ki na zaslon telefona (tega lahko spotoma polnite) pričara podatke na sodoben način. Vmes je tudi merilnik vrtljajev, ki je pri prejšnjem twingu štrlel iz armaturne plošče.

Bolj analogni vozniki se bodo morali zadovoljiti z osnovnim potovalnim računalnikom, v najboljšo serijsko opremo sta vključena tempomat in omejevalnik hitrosti (izberete ju s stikalom, ki spada na seznam Renaultove industrijske dediščine), seznam še sodobnejših tehnologij se pravzaprav konča s sistemom za opozarjanje na nenamerno menjavo voznega pasu. Ima pa twingo dnevne luči iz svetečih diod, a ne tudi samodejnega vklopa običajnih luči. Klimatska naprava je ročna, stranski šipi spredaj električno upravljivi, zadaj ju je mogoče zgolj odmakniti.

Spredaj se sedi bolj povprečno, dobrega položaja si ni preprosto najti, volan je nastavljiv zgolj po višini. Nekateri plastični dodatki odsevajo v vetrobranu, všečni so barvni vložki, niso pa nujno videti kakovostno. Zadaj so zdaj vrata, sedeža sta še naprej (pohvalno!) dva, široka, za noge in glavo je presenetljivo dovolj prostora. Prtljažnik je širok, a postavljen visoko (nič čudnega, spodaj je motor), nad njim je mehka polica. Zadnja hrbtna naslona sta polovično preklopna, nastane raven prostor, v tej opremi ga lahko podaljšate še s preklopnim sovoznikovim sedežem. Uporabno, domov boste pripeljali tudi veliko likalno desko.

Največ pozornosti seveda pritegne (skoraj že pozabljena) kombinacija motorja in pogona v zadnjem delu vozila. Pri osnovni različici se je ne bi smeli bati: močnejši pritisk na plin, ki bi v ovinku lahko spodnesel zadek, motor preveč zamori. A med vsakdanjo vožnjo, sploh po mestu, je twingo prijeten, zunaj mesta in na avtocesti je opazno tišji od prejšnjega, moči in navora mu zmanjka med daljšimi vzponi. V mestu prepriča z izjemnim obračalnim krogom (8,6 metra). Poraba z dobrimi šestimi litri ni ravno bleščeča, kritična pa tudi ne. Opazi se, da je precej izboljšano podvozje, ni več poskakovanja po grbinah, le pri večji hitrosti se vozniku zdi, da nima več pravega občutka, kaj se dogaja z vozilom – volanski mehanizem takrat postane premehak ...