Preizkusili smo: Volkswagen passat GTE

Dizel še ni mrtev, čeprav bi ga nekateri radi že pokopali. So pa zelo žive alternative. Pri Volkswagnu med drugim stavijo na priključne hibride GTE z nekaj športnega prizvoka in električne varčnosti obenem.

To ni običajen passat z bencinsko-električnim pogonom. V slogu filozofije GTi, GTD in GT gre najprej za slogovno nadgradnjo, ki naj prikaže passata v bolj »elek­trični« luči. Svetilna telesa imajo zato LED-tehnologijo, prednjo masko dopolnjujejo poleg oznake GTE modra vzdolžna linija in navz­ven pomična vratca, za katerimi je polnilna vtičnica. Tudi v notranjosti je nekaj okrasja na to temo, z modro osvetlitvijo ambienta in bogatejšo opremo na čelu.

A bistven je vseeno pogon, pri čemer gre za 1,4-litrski turbo štirivaljnik TSI s 115 kW (150 KM) in sinhroni elektromotor z delovno napetostjo 345 V, močjo 85 kW (115 KM) in navorom 330 Nm. Skupna moč doseže precej poskočnih 160 kW (218 KM), čeprav premakne hibrid kazalec na teht­nici do konkretnih 1722 kg oziroma 110 kg več kot najbližja dizelska alternativa. Najbolj vabljiva je pričakovano električna vožnja, čeprav brez bencina težko prevoziš več kot 25 km, kar je približno 15 km manj od vrednosti, ki ti jo kaže avtomobil z napolnjeno baterijo – podobno velja za recimo BMW 330e. Se pa volkswagen takrat vozi tiho, elegantno in za običajne potrebe več kot dovolj odzivno in hitro. Z litij-ionsko baterijo s kapaciteto 9,9 kWh, ki jo na običajni vtičnici napolniš v dobrih štirih urah oziroma na močnejšem priklopu skoraj pol hitreje, lahko brez zadrege dosežeš in vzdržuješ hitrost 130 km/h. A to žal kratko traja. V realnosti gre predvsem za kombinirano uporabo obeh strojev, pri čemer igra ključno vlogo naveza bencinskega štirivaljnika, menjalnika DSG in prednjega pogona.

Kombinacija je najbolj športna ob vklopu stikala GTE, s katerim izrabiš polno moč obeh pogonov. Do 100 km/h potegneš v nekaj več kot sedmih sekundah in dosežeš 225 km/h. Se pa GTE v primerjavi z običajnimi passati po neravninah vozi za odtenek bolj trdo in med ovinki zibajoče. Še vsaj pri dvojem opazimo pomembno razliko: prtljažnik je zaradi pre­ureditve karoserijskega dna manjši za 180 litrov, je pa hibrid bolj ekološki med speljevanjem in zaviranjem. Oboje se dogaja ob električni podpori ali le z njo, pri čemer gre pri nežnejših pojemkih zgolj za regeneracijsko pridobivanje energije, ki bi bila drugače izgubljena. Ob močnejših pritiskih na zavorni pedal se vključijo še klasične zavorne komponente.

Koliko je mogoče s tako gnanim passatom privarčevati? Na relacijskih vožnjah, na katerih gre za običajno hibridno dopolnjevanje pogonov, se povprečna poraba vrti okoli šestih litrov. Če imaš dovolj električne energije, še precej več pridobiš med krajšimi vožnjami. Le redoljuben moraš biti pri polnjenju baterije, kar pa je lahko za koga tudi ovira. Doma je postopek vklopa avtomobila na omrežje preprost in hiter, več preglavic lahko povzroča iskanje nezasedenega polnilnega mesta.