Tiskane izdaje
Nova Gorica - Trideset tekmovalcev (in prav toliko sodnikov) iz šestnajstih držav, osem igralnih miz s štirimi ameriškimi ruletami in štirimi mizami za black jack, pet vzporednih tekmovanj ter 2400 igralnih žetonov in tristo kompletov igralnih kart. In, jasno, le en zmagovalec. Približno takšna je podoba evropskega prvenstva krupjejev, ki ga v Sloveniji gostimo prvič. A pod njeno zunanjostjo se skriva še mnogo več.
»Seveda imam tremo. Ne nazadnje to le ni tako majhno tekmovanje. Kako sem se nanj pripravljal? Malo sem treniral ob delu, ki ga opravljam vsak dan, poleg tega je bilo treba dodatno izpiliti nekatere elemente. Za slaba dva meseca predpriprav, odkar so v Hitu izbrali svoja predstavnika na prvenstvu,« tik pred začetkom izbora najboljšega krupjeja stare celine pove Danijel Čelofiga, krupje v igralniško-zabaviščnem centru Mond v Šentilju, ki z Barbaro Ornik iz igralnice Fontana v Rogaški Slatini zastopa slovenske barve na tokratnem, že devetem evropskem prvenstvu krupjejev, ki ga je Evropsko združenje igralnic v sodelovanju z igralniško družbo Hit organiziralo v Novi Gorici.
Da bi led pred začetkom prvenstva vsaj malce prebili, poskušamo novinarji iz njiju izvleči čim več zanimivega o delu in življenju krupjejev. »Spoznaš toliko ljudi, da bi lahko napisal knjigo z anekdotami, ki se ti pri tem delu zgodijo. Seveda je včasih vse skupaj precej naporno, saj nas je večina ponočnjakov, ki jih bolj moti sonce kot pa luči v igralnici,« prizna Barbara Ornik.
Zatem je mogoče precej izvedeti o tem, kako ti delo krupjeja korenito spremeni bioritem in življenjske navade, kako zaradi takšne službe izgubiš veliko prijateljev in zakaj mora biti vsak dober krupje tudi dober psiholog. »Vedno moraš biti pozoren na igralce in vibracije, ki jih ti oddajajo. Nekateri se pridejo zabavat in hočejo, da jih povabiš k igralni mizi, drugi želijo samo igrati brez odvečnih besed, včasih celo brez očesnega stika. Tudi razpoloženje lahko med igro zelo niha, zato je treba znati dobro oceniti, kaj igralec od tebe sploh pričakuje,« razloži sogovornica.
Ruleta zanimivejša od black jacka
»Včasih je bilo zaželeno, da z gosti nimaš nikakršnih kontaktov, a stvari se z leti spreminjajo. Danes se je treba za vsakega gosta potruditi in se tudi prilagoditi, če je treba,« jo dopolni Danijel Čelofiga. Manjši preizkus svoje profesionalnosti takoj zatem opravi z odliko: »Koliko je znašala najvišja nagrada, ki smo jo v naši igralnici izplačali? Joj, gospa, o tem pa ne bi smeli govoriti. To so pač poslovne skrivnosti,« se zasmeji. »A lahko napišete, da je zdaj kriza in da milijoni med igralce ne padejo hitro?« se diplomatsko izogne odgovoru.
Ni pa v zadregi Barbara Ornik, ko je treba povedati, kako hazardirajo posamezni narodi in katere igre so zanimive tudi za krupjeje: »Italijani so za igralno mizo zelo strastni, Avstrijci prefinjeni in zadržani, Rusi, ki jih je v igralnici v Rogaški Slatini veliko, pa so največkrat nadvse mrki in hladni. O Slovencih lahko rečem, da so čisto v redu. Sicer pa je za krupjeja kot igra veliko bolj zanimiva in razgibana ruleta kot pa black jack. Pri ruleti se namreč ves čas dogaja kaj novega, vstopajo novi igralci in nove napovedi, več je matematike in računanja,« poudari.
Se pa tudi pri kartah lahko zgodi marsikaj, z žaljivkami vred, ki včasih letijo na krupjeja, ko igralca zapusti sreča. »Svoje doda alkohol, zato imamo za primere, ko se krupje počuti ogroženega, tudi varnostnike. Igralec, ki gre čez mejo dovoljenega, te seveda lahko zmede, a ker krupjeji delamo z denarjem, moramo biti ves čas zbrani. Po petinštiridesetih minutah igre imamo petnajst minut odmora,« doda Barbara Ornik. Da je kljub napetosti in adrenalinu vredno ohraniti smisel za humor, najbrž ni treba posebej poudarjati. O tem se prepričamo tudi, ko slovenska krupjeja pobaramo, kakšno uvrstitev pričakujeta na evropskem prvenstvu. »Mogoče kar zmago, saj zato pa sva tukaj! Pa čeprav nastopava šele prvič, medtem ko imajo drugi tekmovalci s takšnih prireditev precej več izkušenj,« je optimističen Danijel Čelofiga.
Tekmovanje treh sklopov
Od besed k tekmovanju. Najboljšega evropskega krupjeja izbirajo v treh sklopih: tekmovalce namreč razdelijo v šest skupin, vsak pa mora v dvajsetih minutah najprej prikazati znanje pri delu na ameriški ruleti in zatem v istem času še pri igri black jack. Delo tekmovalca ocenjuje žirija s štirimi do šestimi člani, ki nastopi v vlogi igralcev. Najboljša krupjeja iz posamezne skupine se uvrstita v polfinale, dvanajst polfinalistov pa nato ponovno predstavi svoje veščine, in sicer dvakrat po petnajst minut za posamezno igro. Šest najboljših se uvrsti v finale, kjer morajo krupjeji v dobre pol ure prepričati žirijo.
»Sodniki pri igri blackjack in rulete upoštevajo klasična pravila za igro z dodatnimi tekmovalnimi izzivi, ob tehničnih spretnostih in korektni izpeljavi igre pa najvidnejšo vlogo pri dodeljevanju točk igrata tudi gostoljubje in prijetno vzdušje, ki ga krupje zna ustvariti ob igri,« pojasni Nizozemec Jeroen Bosman, ki tekmovanje vodi od samih začetkov. »Prav krupjejevo gostoljubje je lahko ocenjeno z dvojnim številom točk, saj igra zelo pomembno vlogo pri vzdušju za igralno mizo. To pa nikakor ni nepomembno, saj v igralnicah včasih dobiš in včasih tudi izgubiš. A da ne bo pomote, vsa gostoljubnost krupjeju ne more pomagati, če nima tehničnih veščin. Poleg naštetega sodniki ocenjujejo tudi, kako se krupje v določenih situacijah odziva,« razloži Bosman.
Ob glavnem tekmovanju so v novogoriških igralnicah pripravili še nekaj vzporednih tekmovalnih izzivov, kjer so si krupjeji prizadevali osvojiti naslove najboljšega pobiralca žetonov (roulette chipping), delivca kart (card handler), rezalca žetonov (cutting chips), potiskalca žetonov (pushing stacks) in matematika (roulette mathematics). Za javnost odprto tekmovanje je obiskovalce in goste večkrat pustilo odprtih ust ...
V Evropi več kot devetsto igralnic
Da je igralništvo že lep čas globalna dejavnost, poudarja Šved Per Jaldung, predsednik Evropskega združenja igralnic, kar med drugim dokazuje več kot devetsto igralnic s 70.000 zaposlenimi v 24 državah po vsej Evropi, ki jih omenjeno združenje danes povezuje. »Z igralništvom se prepleta še več drugih dejavnosti, čeprav je igralništvo predvsem zabava. Seveda mora biti igralništvo vedno tudi odgovorno, zato je eden pomembnih ciljev združenja dvig standardov v igralništvu,« poudari Jaldung.
Tekmovanje, kakršno je izbor najboljšega krupjeja v Evropi, ki se ga se letos udeležujejo predstavniki Avstrije, Belgije, Danske, Estonije, Finske, Italije, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Poljske, Srbije, Slovaške, Slovenije, Švedske, Švice in Velike Britanije, je po njegovih besedah priložnost za nadaljnji razvoj strokovnosti, izmenjavo znanj ter promocijo dobrih praks pri udejanjanju zabavne in varne igre v vseh evropskih igralnicah.
Tudi v šestih igralnicah skupine Hit, kjer je zdaj zaposlenih nič manj kot 357 krupjejev oziroma krupjejk. Prav v Hitu so že leta 2003 pripomogli k pripravi kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti ter odtlej delujejo kot uradna organizacija, ki skrbi za izobraževanje, preverjanje znanj in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za krupjeje in krupjejke. V dvanajstih letih so potrdili kar 424 certifikatov tovrstnih nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar je po besedah predsednika Hitove uprave Dimitrija Picige zanje brez dvoma prednost. »Tako namreč vemo, kdo so najboljši krupjeji pri nas.«
In kako dobri so slovenski krupjeji v evropskem merilu? »Tekmovanje je dobra priložnost, da pogledamo, kje so najboljši evropski krupjeji boljši od nas. Verjamem, da se iz tekmovanja tudi mi lahko kaj naučimo. Sicer pa upam, da bo tekmovanje na domačem terenu prednost. Doslej smo se uvrščali do polfinala, zato si želimo, da bi naredili še korak naprej,« pravi Piciga.
