Koralni greben ogrožen

Unesco zdaj odloča, ali bo največjo avstralsko turistično znamenitost uvrstil na seznam ogrožene svetovne dediščine

Objavljeno
08. julij 2015 17.26
Reuters
Reuters
Medtem ko vroče avstralsko sonce sije na kristalno čiste vode veličastnega Velikega koralnega grebena, si ga odposlanci Unesca po več ur ogledujejo pod vodo, obkroženi z mantami, delfini in morskimi psi.

Ugotoviti morajo, kako hudo je poškodovan največji ekosistem na svetu, ki se v dolžini 2000 kilometrov razteza ob obali severovzhodne Avstralije. Nekatere korale so hudo poškodovane in nekatere živalske vrste, na primer dugong in zelena želva, so ogrožene.

Njihove ugotovitve bodo Unescu pomagale pri odločanju, ali naj Veliki koralni greben, ki je po površini večji kot Velika Britanija, Nizozemska in Švica skupaj, uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine. Avstralska vlada se hoče tej uvrstitvi na vsak način izogniti, saj bi pomenila omejitve ladijskega prevoza na območju grebena in ustavila širitve bližnjih pristanišč, kar bi prizadelo trgovanje z blagom in energijo. Medtem ko so se odposlanci Unesca potapljali ob najmanj poškodovanem delu grebena, so vladni ministri na veliko lobirali proti uvrstitvi na seznam.

Turizem, povezan z Velikim koralnim grebenom, prinese Avstraliji vsako leto na milijarde dolarjev. Peter Gash, generalni direktor ekološkega letovišča na otoku Lady Elliot ob južnem koncu grebena, upa, da bodo vladna prizadevanja uspešna. »Unescovi delegati so brez dvoma prepričani, da je greben mrtev in je njegova usoda zapečatena. Toda to sploh ni res. Mnogi smo prepričani, da se je propadanje grebena ustavilo in si bo počasi opomogel.«

Toda vsi niso prepričani v to. Leta 2010 je kitajska transportna ladja, ki je tovorila premog, nasedla na grebenu, kar je povzročilo razburjenje po vsem svetu. Takrat so se zopet pojavila ugibanja o upravičenosti razvoja industrije na tem območju, še posebej ladjarstva in rudarjenja premoga v severozahodni avstralski zvezni državi Queensland. Greenpeace ocenjuje, da je v zadnjih tridesetih letih izginilo kar 50 odstotkov koralne obloge. Na začetku letošnjega leta pa so iz Unesca sporočili, da je stanje grebena zelo slabo.

Odposlanci Unesca so večino časa preživeli z znanstveniki, ki so jim natančno razložili stanje grebena, prav tako pa so na območju, ki ga pregledujejo, proučevali stanje živali, ki tam prebivajo. Felicity Wishart, direktorica kampanje za ohranitev Velikega koralnega grebena pri Avstralski družbi za varovanje morja, se ne čudi, da so odposlanci za predmet proučevanja izbrali otok Lady Elliot. »Otok je eden najbolj čudovitih delov grebena na njegovem zunanjem delu in najbolj oddaljen od obale,« je povedala in poudarila, da je največ škode bliže obali. »Ogledati bi si morali stanje celotnega grebena, ne samo enega dela.« Wishartova tudi opozarja na poročilo, ki ga je leta 2014 objavilo vodstvo morskega parka Velikega grebena. V njem je izpostavljenih veliko odprtih vprašanj glede prihodnosti grebena. »Greben je brez dvoma še vedno v zelo veliki ekološki nevarnosti.«