Tiskane izdaje
Ko je aprila letos uničevalni potres prizadel Nepal, je bila nepalska »živa boginja« prisiljena storiti nekaj, česar si pred tem nihče ni mogel niti predstavljati – prvič v življenju se je morala sprehoditi po mestnih ulicah, je razkrila v enem od redkih intervjujev za medije.
Dhana Kumari Badžračarja še vedno vzdržuje samostanski življenjski slog, ki se mu je posvetila, ko je bila stara komaj dve leti, za medije pa je spregovorila o svojem nenavadno dolgem, tridesetletnem vladanju in povedala, da še vedno trpi, ker so jo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tako nedostojno pahnili s prestola.
Po tridesetih letih zapustila dom
Pred potresom z močjo 7,8 stopnje 25. aprila letos se je Badžračarja pojavila v javnosti samo takrat, kadar so jo prenašali naokoli v bogato okrašenem lesenem palankinu. Žive boginje, ki so v tej himalajski državi znane kot »kumari«, živijo odmaknjeno življenje in redko govorijo v javnosti, saj jim takšno življenje določajo običaji, ki združujejo elemente hinduizma in budizma. Toda ko so se spomladi začela tresti tla in so se stavbe začele sesedati ter so pod sabo pokopale več tisoč ljudi, je Badžračarja prvič po tridesetih letih zapustila svoj dom v zgodovinsko pomembnem mestu Patan, ki leži južno od Katmanduja. In to je prvič storila peš.
»Morda so bogovi jezni«
»Nikoli si nisem mislila, da bom morala tako zapustiti svojo hišo,« je povedala, še vedno očitno pretresena zaradi tragedije, v kateri je umrlo več kakor 8800 ljudi. »Morda so bogovi jezni, ker ljudje ne spoštujejo več tradicije, kakor so jo nekoč,« je dodala 63-letna Badžračarja.
Ko je potres pustošil po Nepalu in tresel petnadstropno stavbo, v kateri je živela Badžračarja, so njeni družinski člani ostali z njo in čakali, ali bo upokojena Kumari pretrgala s tradicijo in zapustila stavbo skupaj z njimi.
»Nismo mogli kratko malo zapustiti hiše kakor vsi drugi, morali smo misliti tudi na njo. Pravzaprav nismo vedeli, kaj storiti,« je povedala njena nečakinja Čanira Badžračarja. »Toda ko te narava prisili k temu, moraš narediti nepredstavljivo,« je dodala.
Dhana Kumari Badžračarja je zasedla prestol leta 1954, ko je bila stara komaj dve leti, nato je vladala tri desetletja kot Kumari iz Patana. Kumari so predpubertetne deklice iz skupnosti Nevar in veljajo za utelešenje hindujske boginje Taledžu. Merila za izbiro so zelo stroga, med njimi je veliko posebnih telesnih lastnosti: izbrana oseba mora imeti neomadeževano telo, prsi kakor lev in stegna kakor jelen. V nasprotju s katmandujsko »živo boginjo«, ki se mora preseliti v uradno rezidenco, lahko patanska Kumari živi skupaj s svojo družino, vendar se sme pojaviti v javnosti samo ob praznikih, ko jo nosijo po mestu, da bi jo ljudje častili.
»Zakaj je tako stara?«
»Zelo rada sem zapustila hišo med prazniki,« je povedala Badžračarja in se spominjala, kako so častilci stali ob robu ozkih patanskih ulic in čakali, da jih je blagoslovila. Patanska Kumari mora uradno zapustiti prestol, potem ko dobi prvo mesečno perilo, in ker Badžračarja nikoli ni imela menstruacije, je lahko ostala na svojem položaju do tridesetega leta starosti. Toda leta 1984 je tedanji nepalski princ Dipendra, ki je 17 let pozneje pobil svojo družino, sprožil škandal, ki se je nazadnje končal tako, da je morala Badžračarja zapustiti svoj položaj.
»Zakaj je tako stara?« je 13-letni princ menda vprašal, ko je zagledal Badžračarjo med praznovanjem in tako spodbudil duhovnike, da so jo nadomestili z mlado deklico. Trideset let pozneje se Badžračarja še vedno boleče spominja svoje nenadne odstavitve. »Prav nikakršnega razloga ni bilo za to, da bi me odstavili,« je povedala. »Bila sem nekoliko jezna. Čutila sem, da boginja še vedno prebiva v meni.« Potem ko se je bila Badžračarja prisiljena upokojiti, se je odločila, da bo še naprej živela tako, kakor je bila vedno vajena živeti, saj ni hotela nehati opravljati svojih obveznosti ali se odpovedati odmaknjenemu življenju.
Vsako jutro, ko se zbudi, obleče okrašeno rdečo obleko, ki jo je nosila takrat, ko je bila še Kumari, oblikuje lase v poseben čop in se ustrezno naliči. Ob posebnih priložnostih uporabi rdeč in rumen puder, s katerim nariše tretje oko sredi čela, in se usede na lesen prestol, okrašen z bronastimi izrezljanimi kačami. Ob sobotah in med prazniki jo obiščejo častilci, prav tako kakor takrat, ko je bila še uradna Kumari. Sprejme jih v posebni sobi v svoji hiši, zgrajeni iz rdečih opek, do sobe pa se je treba povzpeti po ozkih stopnicah do drugega nadstropja nad trgovino in finančnim podjetjem.
»Duhovniki so storili, kar so morali storiti, jaz pa se ne morem odpovedati svojim obveznostim,« je povedala. Ko so Badžračarjino nečakinjo Čaniro izbrali za Kumari leta 2001, ji je pomagala opraviti formalni postopek.
Nepal se je v času Badžračarjinega življenja močno spremenil in iz hindujske kraljevine postal sekularna republika, vsakdanje življenje nekdanje Kumari pa je še vedno takšno, kakršno je bilo nekoč. Od sodobnega življenja je sprejela samo televizijo, zanimajo jo posebni trenutni dogodki in indijske mitološke drame. Toda po potresu večino svojega časa preživi v molitvi, pravi Čanira.
»Nesreča jo je izjemno razžalostila. Naš astrolog je lani predvidel, da bo moja teta zapustila hišo, zato smo se spraševali, kaj neki bi jo lahko pripravilo do tega,« je povedala. »Nikakor nismo pričakovali, da se bo zgodilo to, kar se je.« AFP
