Lent, festival za visoke mariborske obrate

O festivalu Lent je bilo napisanega že veliko, v zadnjih letih so – vsaj v medijih – ocene prej negativne kot pozitivne. Letos je bilo skoraj do zadnjega negotovo, ali festival sploh bo, vendar se je veliki festivalski stroj nazadnje le zagnal.

Prvi teden so se zelo počasi aktivirala le nekatera prizorišča, razo­čaranje, še zlasti med mladimi, navajenimi gneče na dravskem nabrežju, je bilo precejšnje. Na prvi julijski petek pa je festival spet dobil staro podobo, promenada na Lentu in nešteti drugi veliki in majhni odri so oživeli. Naj so takšne in drugačne zamere o prenatrpanosti in nekonsistentnosti programa ter hrupnosti še tako velike in v določeni meri upravičene, je treba organizatorjem iz Narodnega doma nedvomno priznati, da Maribor res dobi visoke obrate in svojevrstno pozitivno energijo zgolj ob festivalu Lent.

Najprej kava, nato šport

Če je med letom zaznati nekaj uličnega dogajanja le na Poštni ulici, ki si je zagotovila skoraj kultni status za zabave željne, v času festivala oživijo tako rekoč vse, tudi na videz neatraktivne in pozabljene ulice in dvorišča. Povprečen dan obiskovalca – vzemimo za primer zadnjo soboto – se začne s kapučinom na Grajskem trgu, nato je čas za šport. Lahko ga zgolj opazujete ali pa se v čem tudi pomerite. Recimo v bolj klasičnih športih, kot je odbojka na mivki ali tek na Pohorje (letos je bil to tako imenovani tek pogumnih, saj je bilo treba na devetkilometrski progi premagati še številne ovire), ali pa v bolj nenavadnih, kot je footsnook (nekakšna sinteza med biljardom in nogometom), ali v hokeju na rolkah.

Za tiste z majhnimi otroki je prva dopoldanska vaja obisk Art kampa v mestnem parku. Različne delavnice so danes na voljo že po­vsod, vendar je nekaj povsem drugega, če te potekajo v parku. Tukaj je mogoče kaj posaditi in odnesti seboj domov, kaj skuhati in seveda pojesti, narediti letalo, sončno uro ali hišico za žužke, tiste, ki so še vedno nekoliko čemerni, pa vzamejo v roke strokovnjaki za reiki, ki s polaganjem rok in navodili za vadbo v 30 minutah spravijo na noge majhne in velike. Tukaj so seveda še koncerti (kar sredi dneva se je na odru Triglav predstavil trio NOX acoustic, ki preigrava skladbe bluesa, rocka, popa, skaja), pa branje knjig, lahko pa tudi zgolj poležavate v travi. V mestu je že mogoče videti prve nastope folklornih skupin (letos so prišle iz Benina, Paname, BiH, Havajev, Poljske in Slovenije). Če vam je vroče, lahko na Oreškem nabrežju najamete vodni skuter, še boljšo ohladitev pa ponuja tako imenovani blazing, ko s šestih metrov skočite na blazino in nato pristanete sredi Drave.

SladoLent

Popoldne se začnejo nekoliko bolj resne zadeve. Projekt Živa dvorišča sicer poteka vse leto, v času festivala pa se dogajanje intenzivira. Nato lahko greste mimo Vetrinjskega dvora in Trga Leona Štuklja, kjer so letos postavili veliki oder, ter stojnic končno do Lenta. Letos zaradi pomanjkanja denarja ni velikega plavajočega odra, je pa še vedno dovolj drugih prizorišč. Jurčkov oder je razširjen in lahko gosti tudi večje zasedbe, ne samo kantavtorjev, Večerov in Mladinin oder sta rockov­sko obarvana, v Sodni stolp, kjer nastopa Jure Ivanušič, se ni mogoče preriniti, saj so vse mize zasedene. Čas za prigrizek, ob bolj običajni ponudbi, je tudi letos SladoLent, kjer kuhajo kuharski mojstri, pri Stari trti pa je pokušina izbranih vin.

Okoli 22. ure se je treba odločiti za glavni festivalski meni – koncert. V soboto je bil nedvomno glavna zvezda Hugh Masekela s trobento krilovko in svojim glasom. Pri šestinsedemdesetih je še vedno v vrhunski formi in velja za prvo ime afriške glasbe. Pravzaprav se zdi, da danes Afrika revitalizira jazz, podobno kot so ga pred desetletji iz hermetičnosti reševali južnoameriški glasbeniki. Masekela, ki je tokrat prvič nastopil v Sloveniji, je z zasedbo izvrstnih glasbenikov poskrbel ne samo za vrhunec večera, temveč tudi za enega od vrhuncev festivala. Ne le nekaj najbolj pogumnih, temveč kar celotno občinstvo je pripravil do poplesavanja in petja.

Kino z jabolčnim zavitkom

Za tiste, ki jim ni bilo dovolj plesa, je ob polnoči na odru Minoriti vrtel glasbo slovaški didžej Rado Tomek - DJ Kinet. Menda so zadnji zapustili plesišče okoli petih ­zjutraj.

Našteto je pravzaprav le delček tega, kar se vsak dan dogaja na festivalu Lent, tukaj je še ulično gledališče, pa stand up komedije, klasična glasba v dvorani Union, šansoni v Salonu uporabnih umetnosti, ki je mimogrede eden najbolj simpatičnih prireditvenih prostorov daleč naokoli. Preveč? Morda, kar nekaj prireditev se odvrti tudi v prazno oziroma pred skoraj praznim avditorijem, vendar organizatorji zagovarjajo koncept natrpanega dogajanja, kar ima nedvomno svoj čar.

Če nimate radi gneče in hrupa, ste si lahko v soboto omislili zgolj nočno kinoprojekcijo na vrhu Piramide ob kozarčku vina in jabolčnem zavitku, od koder je bil tudi najlepši pogled na polnočni ognjemet.