Tiskane izdaje
Češnja je prvi spomladanski sadež, zato jo prav vsako leto nestrpno pričakujemo in se je potem še posebej razveselimo. Nesporna kraljica briškega sadja pa ima tudi svoj praznik, in to že več kot štiri desetletja. Če se boste ta ali prihodnji konec tedna potepali po najzahodnejšem delu naše države, utegnete njeno visočanstvo spoznati v številnih odtenkih. Tudi tistih, ki jih mogoče niste ravno vajeni.
Za začetek malce statistike: na Goriškem so pred prvo svetovno vojno pridelali približno 3500 ton češenj na leto, zato z izvozom v evropske prestolnice ni bilo večjih težav.
Že takrat je po ljudskem izročilu obstajala posebna poštna služba za naročanje novih pošiljk iz Goriških brd; domačini so češnje z veseljem nabirali in pošiljali, saj je bil slastni sadež pri hiši dober vir zaslužka. Med prvo in drugo svetovno vojno so jih pri nas domnevno pridelali kar 7200 ton na leto, od tega so jih izvozili od 1600 do 3100 ton.
Najbolj krizno obdobje za češnjo so bila po mnenju strokovnjakov sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je pridelava izrazito upadla.
V osemdesetih in devetdesetih letih pa se je s pojavom šibko rastočih podlag, na katerih vzgajamo nižja drevesa, zaradi česar je tudi obiranje lažje in hitrejše, zanimanje za sajenje češnje spet opazno povečalo.
V Goriških brdih je danes s tem sadežem zasajenih 120 hektarov površin, na enem hektaru jih pridelajo približno osem ton, kar na leto znese nič manj kot 960 ton. Število češnjevih nasadov se v tej idilični gričevnati pokrajini vztrajno povečuje.
Letošnja letina je obilna
Eden največjih pridelovalcev je zagotovo Aleksij Mavrič iz Kojskega, ki vsako leto pridela med desetimi in dvanajstimi tonami češenj. Te pri Mavričevih rastejo na 1027 drevesih, med katerimi jih je sedemsto v polni rodnosti.
»Pridelavo bi radi še povečali, a se vse skupaj največkrat zatakne pri denarju. Za obnovo hektara sadovnjaka češenj je namreč treba odšteti med 36.000 in 40.000 evri, trenutno pa razpisov za ta namen v evropskih skladih ni,« pravi Aleksij Mavrič.
A nad letošnjo letino se ne pritožuje. »Če pretiranega dežja ne bo, bi se morala približati dvanajstim tonam,« pravi. Čeprav so letošnje češnje obrodile dva tedna pozneje kot lani, ni najmanjšega dvoma, da bodo imeli Mavričevi v prihodnjih tednih polne roke dela.
Na dan namreč oberejo med 500 in 800 kilogrami češenj, prispevek posamičnega obiralca pa menda na uro doseže od deset do petnajst kilogramov. A obiralec mora biti hiter, predvsem pa izkušen. »Največkrat so v nasadih člani družine. Poskusili smo sicer z brezposelnimi, a dva kilograma pobranih češenj na uro sta za nas nesprejemljiva. Zato velikokrat pravim, da mora biti dober obiralec tako rekoč rojen na drevesu,« doda Mavrič.
Češnje pod znamko Briška hrustavka prodaja Sparu in šolam. Pri Mavričevih za vse poskrbijo sami: od pridelave do prodaje in dobav. Prav na sogovornikovem zelniku pa je pred kratkim zrasla tudi ideja, da bi povezal vse briške pridelovalce češenj – teh je že okrog 150 – in jim ponudil organiziran odkup, češnje pa dobavljal domačim trgovskim verigam. Poleg zajamčenega organiziranega odkupa bi poskrbel še za prodajo trgovskim verigam. »Pridelovalcem bi jamčil za organiziran odkup, ceno pa bi določili glede na kakovost,« pravi Mavrič, ki se želi tako izogniti ulični prodaji in prodaji na tržnicah, kjer ni mogoče preveriti porekla.
Za sortirni in pakirni stroj ter obratna sredstva v prvem letu bi potreboval med 300.000 in 350.000 evri, na potencialnega investitorja pa še čaka. Idejni projekt je po Mavričevih besedah sicer že pripravljen, zanj se ogreva tudi kaka dva ducata članov Združenja sadjarjev Brda. Če bi investitorja našli in bi šlo vse po sreči, bi lahko odkupili in trgovskim verigam prodali od 40 do 50 ton češenj, poudarja.
Dan odprtih vrat
Vsem tistim, ki bi se sladkih briških češenj radi najedli že prej, velja vabilo na največji briški praznik, praznik češenj. Začelo se bo v soboto, 6. junija, z dnevom odprtih kleti med 11. in 19. uro, a bojazni, da vinarji zraven ne bi ponudili še sladkega sadeža, v resnici ni.
Športni navdušenci se boste tega dne lahko preizkusili v kolesarskem izzivu, že dvajsetem maratonu češenj, in se s kolesom zapeljali ob 8.30 iz Ljubljane do Dobrovega. Če bo moči še dovolj, pa si lahko ob 17. uri ogledate dobrodelno nogometno tekmo znanih osebnosti z domačini, kjer bodo zbirali denar za fundacijo za invalidno mladino v Stari Gori.
Skrite briške kotičke bo s člani planinskega društva, ki vas bodo popeljali po različnih vaseh, mogoče spoznati v nedeljo, 7. junija, pohod pa, jasno, nosi ime Od češnje do češnje. Po besedah Petre Marušič iz TIC Brda je vseh 550 postelj v Brdih v tem času že zasedenih, če se podvizate, pa boste mogoče našli še kakšno prosto namestitev drugi vikend v juniju, ki je rezerviran za osrednje dogajanje praznika češenj.
V petek, 12. junija, ob 18. uri se v Vinski kleti Goriška brda lahko udeležite tekmovanja najtežje češnje, dan pozneje pa si lahko ob 14. uri v prostorih gradu Dobrovo ogledate tradicionalno briško poroko, ki se je letos odela v barve strastnega in zapeljivega tanga. Ob 15.30 se bo novoporočeni par sprehodil v povorki do osrednjega trga na Dobrovem.
V nedeljo, 14. junija, bo tu ob 16.30 že tradicionalna povorka vozov, že pred tem bo na pot krenila povorka starodobnikov, na osrednjem trgu na Dobrovem pa bodo razrezali pito velikanko. Zraven morate dodati še koncerte pihalnih orkestrov, razstavo češenj v Vinski kleti Goriška brda, razglasitev najboljših vozov ter predstavitev briških ustvarjalcev, plesnih in pevskih skupin, pa je zabava tako rekoč zagotovljena.
Da bodo tudi želodci polni, že skrbijo tukajšnji gostinci, ki so pripravili kar cel mesec češnjevih jedi. Potrkajte na vrata turistične kmetije Breg v Golem Brdu, turistične kmetije Štanfel v Podsabotinu, domačije Kabaj v Šlovrencu, Hiše Marica v Šmartnem ali v hotelih Venko v Neblem, San Martin v Šmartnem in Kozana ter se prepričajte!
