Bila sem živahen in zvedav otrok. Odnos do narave in gibanja mi je bil položen v zibko. Odraščala sem med Bledom in Logatcem in vse dneve preživela na prostem, ob igranju ravbarjev in žandarjev, plezanju na drevesa, dirkanju z dedkovim kolesom - s štango! - sankanju, smučanju ... Spomnim se, da nihče v razredu ni bil debel, vsi smo bili vitki in čvrsti. Ko smo se preselili v Ljubljano, me je mama vpisala v Narodni dom, kjer smo dvakrat na teden telovadili ob igranju klavirja.
Športu sem se lahko spet bolj intenzivno posvetila, ko sem v življenju opravila vse velike stvari. Po logiki najprej štalca, nato kravca: otroci, dokončanje študija, kariera in nato šport.
Zgodbo z nasmehom Maje Oven si v celoti preberite na tej povezavi spletne strani Polet O2!