Tiskane izdaje
V pomoč kačam, ki imajo težave z ljudmi, in ljudem, ki imajo težave s kačami, je telefonska linija Kačofon. Zanjo skrbijo člani herpetološkega društva Societas herpetologica slovenica pod vodstvom Griše Planinca. Včasih v društvu deluje več članov, včasih manj, zato ni vedno mogoča oskrba na terenu. Kljub temu se Planinc trudi, da je ljudem vsakodnevno na voljo vsaj po telefonski zvezi.
Kdo se koga bolj boji, človek kače ali obratno?
Odvisno od človeka in kače. Previdnost pred neznanim nam je prirojena, in če kač ne poznamo, so lahko to plodna tla za vsaditev strahu. Pri tem imajo velik vpliv okolica in izkušnje, ki jih imamo s temi živalmi. Ker so nekatere med njimi strupenjače, je strah do neke mere upravičen, in ponekod po svetu so precej nevarnejše od domorodnih v Sloveniji. Tako imamo vse – od častilcev in ljubiteljev kač, do ljudi s hudimi fobijami. Podobno je s kačami. Vsekakor je pri nas človek precej nevarnejši za kače kot one zanj.
Koliko strupenih vrst je v Sloveniji?
Izraz »strupene« ni najbolj primeren za poimenovanje strupenjač. Nekatere kače imajo namreč strup – tem bi lahko rekli strupene, vendar »strupenjače« pravimo le tistim, ki imajo tudi strupni aparat, s katerim lahko strup iztisnejo v rano. Nekatere strupene kače zato za človeka niso prav nič nevarne. Kdor vrst ne prepoznava, obravnava vse kot strupenjače. Vsako leto medicinsko osebje oskrbi okrog ducat ugrizov, toda smrtnega primera pri nas ne pomnimo. Verjetnost, da bi zaradi ugriza strupenjače umrli, je izredno majhna, seveda pa ni izključena. Na Hrvaškem se je v zadnjih letih to nekajkrat zgodilo. Pri nas živijo tri strupenjače, vse iz družine gadov – modras, navadni gad in laški gad. Slednji živi predvsem zahodno od Soče. Navadnega gada najdemo praviloma nad 800 metri nadmorske višine. Modras je razširjen od nižin do visokogorja, skorajda po vsej državi.
Katere so za človeka nenevarne?
V osrednji Sloveniji so to navadni gož, belouška, kobranka in smokulja. Zadnji dve imata hrbtni vzorec, ki marsikoga zmede, zato ju pogosto zamenjujejo za strupenjače. Na Primorskem je najpogostejša črnica, redkeje naletimo na progastega goža, nemara celo na mačjeoko kačo in belico. Status teh pri nas ni najbolj jasen, saj imamo zanju zelo skope podatke.
Griša Planinc v družbi modrasa: »Če kačo opazimo več kot meter pred seboj, se ji preprosto ognemo, kadar pa to ni mogoče, jo nežno dregamo s paličico, če se že prej ne umakne s poti«. Foto: Jasmina Pavšič
Slepec ne spada med kače?
Ne. Je breznogi kuščar in bolj soroden kuščaricam. V evolucijskem razvoju so mu, podobno kot kačam, noge pokrnele in zato po obliki nekoliko spominja na kače. Drugi znaki so bolj kuščarski. Podobnost s kuščaricami se kaže na primer v tem, da oboji lahko mežikajo, medtem ko kače srepo gledajo, saj sta se pri njih veki zrasli v prozorno očesno lusko in imajo nekakšna zaščitna očala za plazenje skozi goščavje.
Ko plenilec zgrabi kuščarico ali slepca za rep, se ta zlahka pretrga, temu rečemo avtotomija. Odvrženi rep včasih nato še nekaj časa opleta in s tem zamoti plenilca, tako da kuščar medtem lahko pobegne na varno. Pri kuščaricah se sčasoma rep dokaj dobro obnovi, slepcu pa zraste namesto repa le krajši štrcelj. Pri kačah avtotomije ni. Tudi oluskanost je pri slepcu drugačna kot pri kačah in še veliko drugih manj očitnih razlik bi lahko našteli.
Kaj naj storimo ob srečanju s kačo?
Če naletimo na kačo v naravi, jo pustimo pri miru. Vse domorodne vrste so namreč ogrožene in zato tudi zakonsko zavarovane. Prepovedano jih je vznemirjati, loviti, preprodajati, ubijati, zadrževati v ujetništvu ali uničevati njihov življenjski prostor.
Kaj pa, če pride na dvorišče ali v bližino hiše?
Tudi v tem primeru jo lahko pustimo pri miru. Če pa je tam nočemo, jo je treba nepoškodovano preseliti v bolj naravno, zanjo primerno okolje, po možnosti čim dlje od ljudi. Zavedati se je treba, da z odlovom enega osebka nismo naredili prav veliko. Kače si namreč izbirajo bivališča, ki so jim všeč, pri čemer jih ne zanima, ali so ta po nastanku človeška ali naravna. Dokler je okolje za kače primerno, se bodo priseljevale iz bližnje okolice. Sicer so bolj ali manj samotarske živali, v nekaterih okoljih ali obdobjih pa se vendarle družijo in prav daleč narazen ne morejo biti.
Kako kača zazna človeka?
Kvaliteta čutov je pri kačah precej drugačna kot pri človeku. Zvok zaznavajo v nižjih frekvencah, in ker nimajo razvitega zunanjega ušesa, se tresljaji podlage prek lobanjskih kosti prenašajo do čutila za sluh. Tresljaje zaznavajo tudi z mehanoreceptorji, ki so prav tako dobro razviti. Zelo dobro okušajo in zaznavajo vonjave. Pri tem jim pomaga dvovejnati jezik, s katerim pogosto opletajo. Vonjave z jezikom prenesejo do posebnega vohalnega organa, ki je razvit na nebu ustne votline. Dobro zaznavajo tudi toploto, kar je nuja, saj telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo temperature okolice. Vid je prav tako prilagojen njihovemu načinu življenja. Vsekakor jim kombinacija prilagojenih čutil omogoča dobro dojemanje okolice. Ni pa vse, kar zaznavajo, nujno že znak za preplah.
Kača zbeži, se skriva pred človekom?
Dobro skrita se počuti varno, zato, tudi če nas zazna, potuhnjeno čaka, da morebitna nevarnost mine. Če oceni, da ne bo ostala neopažena, se poskuša umakniti kam bolj na varno. Če ugotovi, da bo prišlo do srečanja, se postavi v obrambno prežo in nase opozarja s sikanjem. Le v primeru, da se jim preveč približamo, se nekatere vrste lahko branijo z ugrizom. To storijo tako, da iztegnejo prednji del telesa in sunkovito šavsnejo proti neposredni grožnji.
Kako se lahko zaščitijo nabiralci jagod in borovnic?
Potrebna je previdnost. Okolico moramo dobro opazovati in z rokami ne smemo segati v neznano. Priporočljivo je, da v grmiček najprej malo pobezamo s palico. S tem se ne bomo zaščitili pred ugrizom strupenjače, morda pa se bo umaknila. Zaščito pred ugrizom strupenjače nam dajejo varilske rokavice iz debelega govejega usnja, toda z njimi bi borovnice kaj težko nabirali.
In med sprehodom?
Bodimo pozorni in glejmo pod noge. Če kačo opazimo več kot meter pred seboj, se ji preprosto ognemo, kadar to ni mogoče, pa jo nežno dregamo s paličico, če se prej že sama ne umakne s poti. Če stopimo obnjo ali jo nemara celo pohodimo, je dobrodošla robustnejša pohodna obutev, ki nas zavaruje pred strupenim ugrizom. Če med plezanjem nehote primemo ob ali za strupenjačo, bo žal najverjetneje potrebna kurativa.
Je res, da nas ne more ugrizniti, če jo primemo za rep?
To bi odsvetoval. Če jo držimo za rep, ji zagotovo ne bo preveč všeč, in ne vidim razloga, zakaj se ne bi branila z ugrizom.
Potem nikoli ne napade?
Kače napadejo samo svoj plen. Dobro vedo, da so veliko šibkejše od nas in bi v spopadu vedno potegnile krajšo. Pred človekom se umaknejo, le če je to neizogibno, se branijo.
V katerem delu dneva je večja verjetnost, da srečamo kačo?
Spomladi in jeseni so zanje bolj primerne temperature v srednjem delu dneva. V poletni pripeki je zanje prevroče, vročino preždijo v hladu. Aktivne so zjutraj, pozno popoldne in proti večeru. V hladnejšem delu leta in ob deževnem vremenu jih bomo opazili bolj izjemoma.
Drži ljudska modrost, da je več kač, če je bila mila zima?
Veliko dejavnikov vpliva na dinamiko kačjih populacij. Mila zima lahko pomeni za neko vrsto več hrane, kar privede do številčnejšega zaroda. Verjetno pa ljudski modreci ne govorijo o povečanem številu mladičev ob koncu sezone, temveč o starejših osebkih, ki so jih srečevali med sezono. Večje število je predvsem posledica ugodnih razmer za rast populacije v preteklih letih in ne le zadnje mile zime.
»Ni primerno, da ljudje zato, da bi se znebili kakšne nadloge - npr. miši, naselijo neko živalsko vrsto - npr. kačo.« Foto: arhiv ZOO Ljubljana
Je v mestu manj kač?
Ni rečeno. Urbano okolje je zanje v glavnem res neprimerno, pa tudi tam se včasih kaj najde. Največkrat kakega pobeglega ljubljenčka ali slepega potnika. Nekateri primeri pa ostanejo nepojasnjeni, denimo, kako se je mladič modrasa znašel med bloki v Plavi laguni v Ljubljani. Ga je hote ali nehote prinesel človek, se je morda izvil kakšni ptici, ki ga je ujela na obrobju mesta in ga tu hotela pomalicati? Le ugibamo lahko.
Neki vinogradnik je menda kupil goža in ga naselil v vinograd, da mu lovi miši.
To ni primerno. Že večkrat so ljudje, da bi se znebili kakšne nadloge, naselili neko živalsko vrsto. Vrsta se lahko v novem okolju namnoži in poruši naravno ravnovesje in ogrozi domorodne vrste. Tako so na primer na nekatere hrvaške otoke z namenom, da bi iztrebili strupenjače, naselili munge. Res so zdesetkali populacije modrasov, pa tudi vseh drugih manjših domorodnih živali, ki so na mungovem pestrem jedilniku. Lotili so se celo nekaterih domačih živali, poleg tega je mungo prenašalec stekline. In do danes še nobeno prizadevanje, da bi se munga znebili, ni obrodilo sadov.
Ljudska modrost tudi pravi, da je treba tkivo okoli mesta kačjega pika zategniti, da preprečimo širjenje krvi.
Preveza bi sicer res upočasnila kroženje strupa po telesu, ker pa je mesto ugriza otečeno, je pretok že sicer otežen in bi ga s prevezo lahko povsem ustavili, kar bi pripeljalo do odmrtja tkiva. Rane tudi ne izžigamo ali izsesavamo. Lahko jo razkužimo, sterilno povijemo in ugriznjeni ud imobiliziramo. Ne pozabite sneti prstanov, zapestnic, tesnih oblačil, obuval in podobnega, saj bo to po zatekanju precej težje narediti. Čim bolj umirjeno v spremstvu poiščite zdravniško pomoč. Sami ne sedajte za volan, saj vas med vožnjo lahko obide slabost ali celo omedlite. Zdravnik se na podlagi simptomov odloči, ali bo posegel po protistrupu. Če ni zapletov, vas po nekaj dneh opazovanja odpustijo iz bolnišnice.
***
Več informacij o domorodnih vrstah kač najdete na spletni strani Plazilci Slovenije, jih poznamo?. Klicna številka Kačofona: 040/322-449; MMS: 031/322-440; e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
