Tiskane izdaje
Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme je naslov raziskovalne naloge 17-letne Gabriele Štumberger. Z njo ni oprala slabega slovesa pesticidom, kvečjemu potrdila njihovo škodljivost, in se uvrstila na največje znanstveno tekmovanje srednješolcev na svetu v Phoenixu. Tam je bila ena od več kot 1700 mladih, ki so predstavili svoje raziskovalne projekte. »Pridigati Američanom o škodljivosti pesticidov je svojevrstna predrznost,« je po vrnitvi iz Arizone ugotavljala mlada znanstvenica.
Gabriele Štumberger si ni težko predstavljati v belem plašču, sklonjene nad mikroskop in poglobljene v rezultate – pa čeprav je bila, ko sva se srečali, opravljena kakor vsi drugi mladi in si v petek popoldne želela predvsem končati šolski teden. Avla II. gimnazije Maribor, kjer obiskuje tretji letnik v programu mednarodne mature, se je počasi praznila, Gabriela pa je imela pred seboj še en opravek s tiskom. Odkar se je uvrstila na mednarodni sejem znanosti in tehnike Intel ISEF (pripravlja ga ameriško Društvo za znanost in javnost) in ga tudi obiskala, jo je bilo bodisi slišati bodisi videti v več medijih.
Na to opazko je visokoraslo dekle z nekoliko zadrege odgovorilo: »Ah, grozno,« in se nasmejalo. Ni ji ravno neprijetno, prej nenavadno. Pa saj ste se mladi navajeni fotografirati na tako rekoč vsakem koraku, sem napačno sklepala. »Joj, ne, tega ne počnem,« je zmajala z glavo. Jo pa zanima fotografija, ravno tako blizu ji je umetnost. Če bi jo še v osnovni šoli vprašali, kaj bo, ko bo velika, bi najbrž odgovorila, da bo umetnica. Biologija je takrat ni prav posebej privlačila, k srcu ji je prirasla na gimnaziji, ko jo je zanj navdušila profesorica Katja Holnthaner Zorec, sicer tudi njena mentorica pri raziskovalni nalogi.
Ideja tudi iz domačega okolja
Na tekmovanje, kjer je svoje znanstvene projekte predstavilo več kot 1700 srednješolcev iz 75 držav, se je uvrstila, ne da bi sprva sploh vedela za to. Njen cilj je bilo sodelovanje na tekmovanju Mladi za napredek Maribora, ki ga vsako leto pripravlja Zveza prijateljev mladine Maribor. Tam je dobila srebrno priznanje in se uvrstila na državno prvenstvo, kjer je zmagala, je na hitro opisala postopek. »Potem pa sem čez eno leto izvedela, izbrali smo te za tekmovanje v Ameriki!« Izmed 238 raziskovalnih nalog več kot 400 učencev in dijakov jo je izbrala, kakor je poročal STA, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki je uradna partnerica organizatorja tekmovanja.
Raziskovalna naloga, v kateri je proučevala vpliv pesticidov na mikroorganizme v prsti, je bila njena prva, za temo pa se je odločila tudi zaradi domačega okolja. Prihaja namreč iz Hajdoš na Dravskem polju, ki slovi po svoji obremenjenosti s pesticidi. »O pesticidih ves čas poslušamo, kako so nevarni. Malo sem pregledala literaturo in poskušala najti še kakšen drugi vidik, ker ponavadi raziskujejo samo vpliv na ljudi in živali. Vprašala sem se, kako pa delujejo na organizme, ki jih sploh ne moremo videti. Še zlasti ker imajo mikroorganizmi zelo pomemben vpliv na rodovitnost prsti,« je razložila.
Ali je oprala ugled zloglasnih pesticidov? »Ne,« se je nasmejala dijakinja, »potrdilo se je, da so res škodljivi.« Vplivajo namreč tako na strukturo mikroorganizmov in njihovo rast. Slednjo sta zavirala dva od treh uporabljenih pesticidov, tretji jo je sicer pospeševal, a je še vedno zaviral druge mikroorganizme. In čeprav negativno vplivajo na nekaj tako majhnega, imajo daljnosežne posledice. »Mikroorganizmi so zelo pomembni za rodovitnost tal, ta je pomembna za rast rastlin in zadnja za agrikulturo in gospodarstvo samo,« je nanizala logično sosledje.
Preveč za šolski laboratorij
Raziskava odpira še številna nadaljnja vprašanja, se je strinjala, gotovo bi lahko ugotovili vpliv na posamezni mikroorganizem, pametno bi bilo najti tiste pesticide, ki so še najmanj škodljivi, in ugotoviti, kateri bi bil najbolj ustrezen – če sploh kateri. Toda vse to presega zmogljivosti šolskega laboratorija, je dodala Gabriela.
Na tekmovanju v Phoenixu (ameriška zvezna država Arizona), ki je potekalo med 8. in 13. majem, se njena naloga ni uvrstila med zmagovalne. Glavno nagrado v vrednosti 75.000 dolarjev je dobil Kanadčan Han Jie Austin Wang za inovativen način identifikacije genov, s 50.000 dolarji sta bila nagrajena Američana Syamantak Payra, ki je razvil nov medicinski pripomoček za ljudi z mišično distrofijo, in Kathy Liu za projekt naravnih polimerov, ki izboljšujejo učinkovitost baterij. Vsega skupaj so, so poročali na STA, podelili za približno štiri milijone dolarjev nagrad in štipendij.
V kategoriji mikrobiologija (vseh kategorij je bilo 22), kjer je svojo nalogo predstavila Gabriela Štumberger, je tekmovalo skoraj sto projektov. »Moja naloga res ni bila med boljšimi, kajti drugi sodelujoči so raziskave delali na univerzah in so imeli tako bistveno boljše pogoje,« je dejala in dodala, da v osnovi naloga niti ni bila mišljena za tako veliko tekmovanje.
Ne glede na to je bila izkušnja izjemna, je navdušeno pritrdila, navsezadnje je tokrat prvič potovala na drugo celino, se imela priložnost pomešati med 1700 vrstnikov in skleniti številna znanstva. V ZDA jo je spremljal študent mikrobiologije Tim Prezelj, ki je že pred tremi leti raziskoval možnosti razvoja genskega cepiva proti malignemu melanomu in se s tem prebil v evropski laboratorij za molekularno biologijo v nemškem Heidelbergu.
V Phoenixu je imela dijakinja še največ dela s pripravo predstavitve države in raziskovalne naloge in kaj hitro je spoznala, da je v Ameriki šov najpomembnejši. Temu se je kajpak poskušala prilagoditi, čeprav je bila predstavitev le dveminutna, potem pa si je čas za vprašanja vzela strokovna žirija. Vedela je odgovor na vsako njihovo vprašanje, je zadovoljno potrdila in še bolj zadovoljno ugotavljala, da je pridigati Američanom o škodljivosti pesticidov najbrž res svojevrstna predrznost.
Študij v Gradcu ali na Dunaju
Slovenija je na tekmovanju sodelovala drugič; lani sta jo ravno tako zastopala mlada Mariborčana Miha Gulič in Klemen Ducman, ki sta s projektom visokofrekvenčnega resonančnega transformatorja osvojila četrto nagrado v kategoriji fizike in astronomije. Podobno, kakor je projekt zaznamoval njun študij, kot sta pred kratkim na tiskovni konferenci poudarila zdaj že študenta fizike in strojništva, se bo najbrž zgodilo tudi pri Gabrieli Štumberger.
Zanimata jo molekularna biologija in mikrobiologija, je dejala, izbirala pa bo med fakultetami na Dunaju in v Gradcu – »če že znam nemško,« je sklenila najstnica. In čeprav je odličnjakinja in dvoma o uspehu skoraj ni, ima rezervni načrt, to je računalništvo, še naprej jo intrigira tudi umetnost. Toda naslednji korak bo nova raziskovalna naloga. »Upam, da na univerzi, če bom dobila mentorja,« je s pričakovanjem napovedala.
