Tiskane izdaje
Na profesorjevo vprašanje je bilo slišati nekaj odgovorov: »vrata«, »številka sobe« ..., a nobeden ni bil pravilen. Tudi ustrezen odgovor iz profesorjevih ust − »obešalniki« − ni zvenel nič manj banalno, toda obešalne kljuke so eden od premnogih ocenjevanih elementov pri kategorizaciji sobe, in kot je zagotovil Rumbak, tudi ocenjevalec in svetovalec s področja kategorizacije, mora biti pri vhodu vsaj ena obešalna kljuka na osebo v sobi. »Potem moramo preveriti, ali je tu tudi stikalo za upravljanje klime ter ali deluje luč. Ta se mora prižigati pri vhodu in ugašati pri postelji. To je standard, ki so ga pri nas za hotele uvedli že leta 1975, a večina projektantov tega ne ve. Ob vhodu mora biti še stojalo za prtljago ter splošne informacije o ponudbi hotela, neposredni okolici in drugi podatki, pomembni za gosta, nasproti pa je obvezno veliko ogledalo. Kako veliko, ni predpisano, zato si velikost vsak razlaga po svoje,« je Rumbak začel vodeni ogled po hotelski sobi 316, edini v tem izobraževalnem centru na Prušnikovi 74 v Šentvidu.
Pred vstopom je treba
V omari ob vhodu se je začelo pojasnjevanje še vsega preostalega: sefa, vrečke za umazano perilo, mini bara ... In tudi tu je profesor nanizal nekaj zanimivosti. »Copati za enkratno uporabo so gostom pri štirizvezdničnih namestitvah na njihovo željo na voljo na recepciji. Višji standard pa je, če so tako, kot tu, v sobi. Vendar ti niso videti prav higiensko. Zakaj? Morali bi biti drugače zloženi, saj drugače gost ne ve, ali niso bili že nošeni. Kaj pa mini bar?« je vprašal in odprl vrata mini hladilnika s kar pestro izbiro pijač. Nato je povprašal še po odpiračih, ki jih ni bilo opaziti. »Odpirač ni predpisan, prav tako ne vsebina mini bara. Vendar hotelirjem svetujem, da ga priložijo mini baru, sicer lahko pričakujejo, da se bo kateri od gostov hitro drugače znašel. Tudi tale furnirana omara bi se zato, ker bi kdo kovinski zamašek odprl na tem robom, lahko kaj hitro poškodovala,« je opomnil.
Ob kadi mora biti kopel
Potem se je skupinica premaknila v osrednji prostor ob posteljo, kjer je izvedela, kakšna mora biti vsebina garderobne omare, kaj se skriva pod posteljnim preginjalom, kakšne naj bi bile vzmetnice in posteljni nadvložek ter še veliko drugih podrobnosti v 65 kvadratih metrov veliki hotelski suiti. Več kot polovico polurnega ogleda so se zadržali v kopalnici. Kljub njeni precej razkošni velikosti (14,24 kvadratnega metra), s kakršno se kvečjemu ponašajo kopalnice hotelskih apartmajev v petzvezdičnih hotelih, je v njej zavladala precejšnja gneča, študentje pa so ugotavljali, da ni primerno, da kopalniško okno ni zastrto, saj se skozenj vse vidi.
»No, če začnemo pri umivalniku. Preverimo: luč nad ogledalom je, vtičnica z varnostno zaščito je, sušilec za lase tudi, dve obešalni kljuki, radiator, koš za odpadke, s pokrovom in stopalko ... Boste kolegica pogledali, kaj piše na teh kozmetičnih setih? »Hair & Body, losjon za telo, kapica za tuširanje, šiviljski pribor in milo ...« je začela naštevati. »Kje pa je kopel?« je zanimalo profesorja. S tem je želel namigniti, da gost ni prav posebej vesel, če ima kad, nima pa kopeli.
Skoraj prazna rolica papirja?!
Določen nabor negovalne kozmetike manjka predvsem v domačih hotelih, tudi višje kategorije, so pa v tujini pri tem veliko bolj dosledni. Pri petzvezdičnih hotelih je obvezen kozmetični set v ločeni embalaži, kar je sicer skregano z vse bolj priljubljenim ekoturizmom, je poudaril, a hoteli višjega ranga točke v tem pogledu dobijo na račun vsebine, izvora izdelkov ... Medtem ko so tisti študenti, ki se niso mogli natlačiti v kopalnico, z zunanje strani preverili, ali delujejo zavese, s katerimi se gost v tej stekleni kocki lahko zagrne v lastno intimo, so profesorja zanimale še podrobnosti v zvezi z ločenim straniščem. Fant v šolski uniformi s kravato je vstopil in po hipnem pogledu začel naštevati tamkajšnje nepremične in premične elemente: straniščno školjko, metlico, toaletni papir ... »Sta dve rolici papirja, ne?« je vprašal Rumbak. »Ne, samo ena je,« mu je odgovoril. Nato ga je prosil, naj jo pokaže svojim kolegom. Zaslišal se je smeh, kajti rolica je bila komajda še pokrita z nekaj sloji papirja. »Taka rolica ne sme biti v stranišču. Mora biti cela, manjka je lahko največ za en ali dva prsta,« jim je naročil. Dodal je, da vrečke za higienske odpadke svetuje tudi lastnikom hotelov s trizvezdicami in da bi proučevana kopalnica lahko premogla ventilator tudi nad kadjo.
»Ste si vse zapisali in zapomnili?« ga je še zanimalo. »Ali je kopalni plašč pogoj ali ne?« je vprašala ena od študentk. Profesor je odgovoril, da ni. »Kaj pa tehnica?« »Tudi ne, prav tako niso robčki, ki so v tej omarici. Še kakšno vprašanje? No, vse to boste zdaj spravili v računalnik,« je napovedal naslednjo fazo učne ure v računalniški učilnici. Videno so morali obkljukati v testni kategorizaciji, ki je na voljo na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu www.slovenia.info. Slovenija je prva in edina uvedla elektronski sistem kategorizacije, pri kateri računalniški program določi kategorijo turistične namestitve.
Še drugi učni prostori BIC
Hotelska soba 316 ima tudi uradno štiri zvezdice, kar je po besedah vodje Centra kulinarike in turizma KULT316 Tomaža Lebna najvišja možna ocena, ki jo soba kot soba lahko dobi (namestitve do 10 sob so kategorizirane kot sobe, šele od 10 sob naprej je hotel). Poslej je namenjena tudi zunanjim gostom, ki bodo za prenočitev z zajtrkom plačali 80 evrov, če bosta v njej bivala dva, pa jim bodo isto storitev obračunali po 60 evrov na osebo. Pravi gostje, med katerimi Leben našteva tudi gostujoče profesorje, bodo študentom pomagali do dragocenih praktičnih izkušenj.
Te lahko nabirajo v vseh prostorih, ki jih premore ta stavba v dveh nadstropjih s temelji iz leta 1897: od vinske kleti, recepcije, kavarne, restavracije in konferenčne sobe, do računalniške učilnice, demonstracijske in učne kuhinje. Ti novi prostori BIC Ljubljana so poleg Učilne okusov na ljubljanski tržnici, Čajnice Primula v Botaničnem vrtu Ljubljana ter cateringov namenjeni praksi študentov gostinstva in turizma pa tudi živilstva in prehrane. »Bolj ko ti prostori živijo, več izkušenj jim lahko omogočimo. Zato se trudimo pripraviti čim več dogodkov ter tematskih večerov v restavraciji, ponašamo se s hišnim vinom, ki so ga študentje razvili v sodelovanju s kletjo P&F Jeruzalem Ormož, varimo lastno pivo, ki bo v kratkem začelo nastajati v novi hišni mikropivovarni ...« je naštevala predstavnica za stike z javnostjo Nina Meh.
V hotelski sobi bodo študentje, ki so ta dan osvajali kategorizacijo namestitve, spoznali še delo receptorja – kako je treba gosta sprejeti in ga voditi po hiši –, s pripravo sobe in postelje pa deloma tudi delo sobarice. Tako bodo konec šolskega leta, ko jih čaka praksa v resničnih hotelih, delno že usposobljeni kot pomočniki na recepciji, je še poudaril Leben.
