Tiskane izdaje
Čeprav je Sheffield četrto največje angleško mesto, ne daje občutka velemesta deloma zato, ker je vanj združenih več nekdanjih vasi. Toda vrtičkarstvo zaradi industrije, ki je zemljo obtežila s težkimi kovinami, tod ni uspevalo – dokler se ni priselil mladenič iz Londona.
Prebivalci opečnatih vrstnih hiš, značilnih za delavske soseske britanskih mest, so več let nasprotovali gradnji prometne obvoznice čez zapuščeno zemljišče v njihovi četrti. Diplomant mikrobiologije John Le Corney, ki se je v Heeleyju naselil na začetku 80. let, ker je slišal »veliko lepega o socialistični republiki Južni Yorkshire«, je bil izbran za vodjo protestov proti gradnji obvoznice, ki so na koncu uspeli. Pod vplivom trojice londonskih anarhoarhitektov Street Farm, ki so se že v 70. letih zavzemali za radikalne spremembe mestnega življenja, je na zemljišču, le nekaj minut vožnje oddaljenem od središča Sheffielda, zgradil kmetijo.
Dvajset funtov na bančnem računu, nekaj podarjenih rastlin, lopa in koza so bili začetni kapital mestne kmetije, se spominja dobrodušni, nekoliko raztreseni Le Corney. Za njeno glavno nalogo je postavil izobraževanje za samopreskrbnost, zlasti prehransko, in ga združil s pomočjo ranljivim skupinam. Mesto je sredi 80. let zaradi zaprtja premogovnikov in številnih obratov jeklarske industrije zajela velika brezposelnost – popisuje jo tudi film Do nazga, v katerem šesterica odpuščenih jeklarskih delavcev priložnost za zaslužek vidi v striptizu –, ki so se ji pridružile revščina, zdravstvene in duševne težave ter kriminal.
Najraje delajo z živalmi
Toda delo na vrtu in z lesom, v katerega so bili vključeni odrasli z zmanjšano delovno sposobnostjo, težavami z duševnim zdravjem in motnjami avtističnega spektra, ni imelo pravega učinka. »Ljudje so želeli delati z živalmi na kmetiji, mi pa jim tega nismo smeli dovoliti,« nekdaj rigidno nacionalno politiko socialnega varstva povzame vodja programov delovnega usposabljanja Aloysius Lalloo, ki jo vsi kličejo Ally. Priložnost za to je prišla s spremembo politike v smeri priprave storitev socialnega varstva glede na potrebe posameznika. »Za aktivnosti, med katerimi se ljudje odločajo, danes obstaja trg. Ni jim več treba zlagati koščke sestavljanke v dnevnem centru, ampak se lahko naučijo didžejanja, gledališke igre, skrbi za živali …« razlaga Ally. Na mestni kmetiji Heeley so tako imenovani individualiziran pristop k uporabnikom začeli izvajati med prvimi v tem delu Anglije, zato so se uveljavili in pritegnili veliko uporabnikov. Ti lahko izbirajo med 15 različnimi dejavnostmi.
Na kmetijo, ki deluje kot socialno podjetje, v okviru pogodbe z občino za izvajanje storitev socialnega varstva v dnevno oskrbo in na usposabljanje vsak dan sprejmejo okoli 20 odraslih s posebnimi potrebami, za vsakega dobijo 40 funtov na dan. Poleg tega ima na njej možnost delovne rehabilitacije okoli 100 brezposelnih mladih odraslih, mladoletniki, ki zaradi različnih razlogov ne obiskujejo šole, pa se učijo različnih veščin. Zanje kmetija od ministrstva za izobraževanje dobi 30 funtov na dan. Toda zaposleni se do njih ne vedejo kakor do »molznih krav« za vladni denar, ampak z veliko rahločutnosti. Spoštujejo njihove potrebe in želje in jim poskušajo prisluhniti.
Najbolj priljubljen je program za male živali, toda ljudje tudi krožijo med različnimi. »Martin hoče na primer delati le z lesom,« Ally po rami potreplja fanta, ki po letvi razstavljene omare previdno vleče v rjavo barvo namočen čopič. Pod nadzorom osebnega asistenta bo letve sestavil v kletko za kokoši, ki jih kmetija prodaja šolam.
Prispevek k skupnosti
Za rastlinjakom za mizo sedijo fantje in dekleta, zatopljeni v delo. Oskrbnica vrtov na kmetiji in podporna delavka Julia Ciacciarelli jih budno, a neopazno spremlja. »Imajo svoje male zadolžitve, in dokler sem tu, se počutijo dobro,« pojasni. Varovanci – nekateri pridejo nekajkrat, večina pa prihaja redno in daljše obdobje – pomagajo pri pikiranju sadik, sajenju, zbirajo semena in čistijo plastične lončke, vendar Julia za pomoč pri vrtičkarskih opravilih potrebuje dodatne prostovoljce. »Sami vsega ne zmorejo opraviti.«
»Brez prostovoljcev ne bi mogli izvajati niti polovice programov; za delovanje kmetije moramo vsako leto zbrati milijon funtov. Nekaj prihodkov ustvarimo s kavarno, vrtnim centrom in prodajo zelenjave. Največ ga dobimo na razpisih, za katere skrbi John, in z donacijami, toda obojega je vsako leto manj, potrebe skupnosti pa se povečujejo,« govori Steve Rundell, vodja prostovoljcev in eden od osmih članov upravnega odbora, ki skrbijo, da se kmetija drži določene smeri. Pregleda nad natančnim številom prostovoljcev že dolgo nima več. »Vsekakor jih je več kot redno zaposlenih.«
Pridobiti jih ni težko. Na srečo so prebivalci Heeleyja, med katerimi je veliko umetnikov in glasbenikov, zelo aktivni člani skupnosti. Med njimi so tako brezposelni kot zaposleni, zlasti tisti, ki delajo od doma. Veliko je otrok in mladostnikov, ki uživajo v delu z malimi živalmi, kozami in konji. Nekateri z delom želijo zapolniti čas, drugi razviti veščine, tretji pridobiti izkušnje, ki bi jim pomagale pri novi poklicni usmeritvi. Glavni razlog pa je, da želijo nekaj prispevati skupnosti. Videti hočejo, da se kmetija razvija, saj je pomemben del Heeleyja.« Marsikateri prostovoljec je na kmetiji, ki je največji lokalni zaposlovalec, dobil tudi redno zaposlitev.
Terapevtski vrtovi
Obiskovalci se v zelenje kmetije pridejo spočit, v senci vinske trte použijejo zdrav obrok, si ogledujejo domače živali in domov odnesejo kakšno ekološko sadiko. Zelo obiskan je energetski center, v katerem so predstavljene različne oblike izolacij za bivališča in najbolj pogosta tehnologija za proizvodnjo obnovljivih virov energije. Energetska revščina pesti številne Angleže. Lansko zimo je v okrožjih Yorkshire in Humber zaradi podhladitve v svojih stanovanjih umrlo 3000 ljudi. »Te smrti je mogoče preprečiti z nekaj preprostimi nasveti, ki bistveno zmanjšajo znesek na položnicah za energijo,« pove svetovalka Sharon Smith.
Z upravljanjem več skupnostnih vrtov je kmetija največja pridelovalka ekološke zelenjave v Sheffieldu. Največ je pridelajo na vrtu dvorca Wortley Hall, obdanem z visoko opečnato ograjo z ogravalnim sistemom, ki pridelke varuje pred vetrom in hladnim zrakom s Peninov. Zelenjavo, sadje in zelišča na vrtu, katerega postavitev sega v leto 1790, kmetija prodaja prek sheme zabojčkov, na tržnicah, v trgovinah z zdravo prehrano; nekaj jih porabi v kuhinji svoje kavarne. Na njih organizacija Soil Association organizira tudi tečaje ekološke pridelave.
Vsi skupnostni vrtovi, ki jih upravlja kmetija, pa niso proizvodno naravnani. Za delo na vrtovih, ki se zlivajo s parkom Norfolk, si koordinator za duševno zdravje Nick Horne prizadeva motivirati prebivalce bližnje četrti, kjer je velika brezposelnost. A nima lahke naloge. »Poskušal sem jih pritegniti, a prišli so le takšni, ki so hoteli kaj ukrasti, pa še tega niso znali.«
Tih gozdni vrt v s hrupom onesnaženi četrti Tinsley, eni najrevnejših in z največjim pretokom priseljencev v Sheffieldu, so morali po desetih letih delovanja dati pod ključ, saj so ga odkrili vandali, pove prostovoljka Jo Kirby. Na oglede vanj prihajajo vrtčevske in šolske skupine, obdelujejo ga upokojenci, pripadniki srednje generacije pa ne. »Smešno je, da veliko odraslih ve za vrt in bi bilo žalostni, če bi se zaprl, vendar ga nikoli ne obiščejo,« ugotavlja Kirbyjeva.
Na zemljišču Firth Parka, ki ga sestavljajo štirje skupnostni vrtovi, nikoli ni prazno, zlasti ne na delu, namenjenem družinam s predšolskimi otroci. Na njem potekajo delavnice, na katerih otroci pod mentorstvom prostovoljcev iz lokalne skupnosti sadijo, zalivajo, obirajo in pojedo ali skuhajo tisto, kar so pridelali. Marsikateri od staršev je vodja projektov, materinski Dot Rodman in drugim prostovoljcem je neskončno hvaležen, ker njegovega otroka navadijo jesti zelenjavo. »Neka mamica je prišla s sinkom, ki ni maral ničesar zelene barve. Odkar obiskuje vrtičkarske urice, kjer je okušal tisto, kar je zasadil, poje vse. Še posebno je vzljubil rabarbaro. Babici je ukazal, da jo mora posaditi doma, da mu bo lahko spekla rabarbarin kolač,« se nasmeji Dot.
