Svet so ljudje: Novinar, ki je umoril Trumpa

»Umoril sem Donalda Trumpa,« je v kolumni zapisal urednik in novinar ameriškega Marketwatcha Jeremy Olshan. Ne dobesedno. Le njegovo osmrtnico je moral napisati – kar je uveljavljena praksa ameriških in britanskih kakovostnih medijev, ki imajo vnaprej pripravljenih tudi po več tisoč osmrtnic znanih oseb.

Olshan je opisal zelo nenavadno zadrego. Le redko je treba osmrtnico napisati čisto na novo, a je Trumpu tudi v tem primeru uspelo postati izjema. Novinar se je s sogovornikom po telefonu pogovarjal pred dvema letoma, ko Trump še ni potrdil ali zanikal predsedniške kandidature. Slišala sta se več kot desetkrat, se je spominjal Olshan. Prvih nekaj klicev je Trump zgledno odigral svojo medijsko vlogo. Med največjimi dosežki je naštel svoje milijarde, velike zgradbe, avtobiografijo The Art of the Deal in televizijsko resničnostno serijo Vajenec. Šele čez nekaj pogovorov se je zavedel, da je osmrtnica najbrž trajnejša od nove objave v tabloidu. Zato se je na naslednji telefonski klic oglasil precej drugačen Trump.

»V mojih letih začne človek razmišljati o zapuščini,« je povedal novinarju. »Zapuščina pa niso samo moje najbolj veličastne stavbe na svetu. To je tudi moja družina in vse, kar sem naredil dobrega za druge ljudi,« je dejal Trump. Razgovoril se je o otrocih – kako jim je pomagal do neodvisnosti in je ponosen na njihove dosežke – in o zvestih uslužbencih, ki jim je »pomagal do dobrega življenja«.

Takrat je Olshanu namignil, da pretekle napovedi o njegovi predsedniški kandidaturi niso bile samo novo iskanje medijske pozornosti. Na položaju predsednika ZDA se je mogoče zapisati v zgodovino in poskrbeti, da si te ljudje za vedno zapomnijo, je pojasnil Trump.

Po zadnji kampanji in vseh njenih škandalih bo treba osmrtnico napisati še enkrat, je sklenil Olshan. Če je ne bo v lastnem slogu napisal in objavil kar Donald Trump sam.