Tiskane izdaje
Dolgoletna borka za človekove pravice iz Rusije, Ljudmila Aleksejeva, rojena na Krimu, je prejela nagrado Vaclava Havla za dosežke na področju človekovih pravic. Nagrado v višini 60.000 evrov je tretjič doslej podelila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope; ime nosi po nekdanjem češkem predsedniku, prav tako velikem borcu za človekove pravice, ki je bil zaradi svoje nazorov in dejanj tudi večkrat zaprt.
Ob izročitvi nagrade je predsednica skupščine Anne Brasseur poudarila, da je Ljudmila Aleksejeva navdihnila številne generacije aktivistov tako v Rusiji kot tujini, da so se posvetili boju za pravico. Med več desetletij trajajočim delom je bila preganjanja, izgubila je službo ter bila prisiljena zapustiti svojo domovino, da bi lahko še naprej govorila o kršitvah človekovih pravic v nekdanji Sovjetski zvezi. Danes 88-letna Ljudmila Aleksejeva, zgodovinarka in arheologinja, je namreč že leta 1976 pomagala ustanoviti moskovski Helsinški odbor za zaščito človekovih pravic. Leto zatem so jo oblasti izgnale in ji odvzele državljanstvo, zaradi česar je emigrirala v ZDA. A je tudi izven meja svoje države ostala zagrizena borka za človekove pravice. V Rusijo se je vrnila leta 1989 in postala predsednica Mednarodnega Helsinškega sklada.
Omenjena nagrada bo še ena izmed številnih, ki jih je Ljudmila Aleksejeva prejela za svoje delo na področju človekovih pravic. Lani je nagrado sicer prejel azerbajdžanski borec za človekove pravice Anar Mammadli, predlani pa beloruski aktivist za človekove pravice Aleš Bjalijacki.
