Tiskane izdaje
Prvaki v Evropi
... in gasilk
Mentorica Tina Job, ki ji je videti, da nadvse uživa v delu z otroki, medtem potrpežljivo čaka, da se zaupana ji mladež privadi misli na poslušnost. Gašenja ognja, kar bo prva vaja tega dne, se je treba lotiti zbrano in odgovorno. Sama je gasilcem zapisana že od svojega desetega leta in v 16 letih se je izurila v številnih spretnostih; poleg osnovnega in nadaljevalnega tečaja za gasilce in mentorja mladine je izučena tudi za bolničarko, za upravljanje radijskih postaj, poleg izpita za osebni avto ima, komaj 25-letna, tudi izpit C-kategorije za tovornjake, obiskuje pa tudi tečaj strojništva. In še zdaleč ni edina ženska med gasilci; s skoraj 44.000 dekleti in ženami od skupaj 151.000 članov je slovenska gasilska organizacija tudi relativno največja po številu žensk v Evropi.
Še bolj kot nenehen direndaj pred sedežem trnovskih gasilcev, ki so tisti dan sprejeli vlogo koordinatorja vseh reševalnih akcij, mladež pritegne ogenj, ki ga na posebnem vadbenem gorilniku z daljinskim vžigom prižgeta Tinina pomočnika Uroš in Tim. Vsak bo moral s tekočino iz priročnega gasilnega aparata pogasiti zublje na gorilniku. Takšna naloga, na videz preprosta, pa je vse kaj drugega kot drgnjenje teoretičnih osnov gašenja in požarne varnosti, ki se jih morajo otroci guliti v učilnici. S tem nabiranjem znanja, ki je »prava beda«, kot kasneje v učilnici zavzdihne Danaj, se otroci pripravljajo na kvize, ki so sestavni del gasilskih tekmovanj. Ta so zasnovana tako, da mladi spotoma usvajajo široko paleto veščin in spretnosti; lahko postanejo plavalci, kolesarji, kurirji, naravoslovci, bolničarji, računalnikarji, fotografi itd.
Praktične spretnosti
A najprej je treba znati pogasiti ogenj, se znebiti strahu pred njim. Mladi gasilci so za nakup naprave zbrali dobro tono starega papirja, tono ga je dal tednik Mladina, s tremi tonami jim je pomagala trnovska osnovna šola, še nekaj sto evrov je primaknila četrtna skupnost Trnovo. Desetar Jan, tako, kot je prav, kleče, da je bolj stabilen, in z nekaj koraki oddaljenosti, gasi prvi, za njim so v vrsti drugi večji fantje, Nejc, Gašper in Danaj, deklice Semajla, Sara, Tjaša, Kristina in drobižki čakajo malo bolj zadaj. Gasilec Filip je med najmanjšimi, komaj v prvi razred hodi, a tudi med najbolj vnetimi in radovednimi. Nenehno cuka Tino za rokav in sprašuje, kdaj pride poveljniško vozilo: »Naroči, naj pride z vključeno sireno.«
Toyotin veliki terenec, v katerem se za nekaj hipov pripelje nazaj poveljnik trnovskih gasilcev Tomaž Kavčič, je tudi brez vključene sirene velika atrakcija za male gasilce, ko skozi odprta zadnja vrata razkrije orodje in opremo za vse mogoče priložnosti: motorna žaga, sekire, komplet orodja za vlamljanje, vrvi, spojke, gasilni aparat, gasilska cev, ključ za spajanje takšnih cevi itd. Nejc in Gašper mimogrede razvijeta klobčič cevi in jo znova namotata nazaj. Tudi to je del praktičnega gasilskega pouka in za mlade gasilce so te tako rekoč osnovne veščine tudi obvezni del vsakršnih športnih tekmovanj, pa čeprav smučanja. Med veleslalomsko tekmo mora gasilec opraviti tudi obvezno praktično nalogo, kot je prenos cevnega nosilca od označenega mesta do vedra, sicer se mu pribijejo kazenske točke.
Ena od praktičnih vaj, ki jih imajo mladi gasilci posebno v čislih, je tudi ciljanje vedrca na podstavku z vodnim curkom. Ker mora biti zadeva izpeljana po gasilsko, otroci to počnejo z vedrovko, posodo z vodo, ki jo z mehanskim črpanjem potiskajo skozi cev, s katero merijo na vedro. Otroci se razdelijo v trojke, medtem ko dva potiskata bat črpalke navzdol, eden usmerja vodni curek proti vedru, da ga čim prej sklati. Vsak dobi priložnost, da cilja vedrce, in vsak zadetek spremlja huronsko navijanje; otroški živžav je tudi sicer stalni spremljevalec praktičnega pouka na dvorišču. Tini pomaga krotiti mladež Uroš, ki se že pripravlja na izpit za gasilca. Vedrovka ali brentača, kot ji tudi rečejo, ni le didaktična igrača, ampak gasilski pripomoček, s katerim so tudi že praktično gasili, pove gasilski pripravnik. Prav pride na podstrešjih, kamor težko privlečejo cevi in napeljejo vodo; z brentačo pa se lahko zavlečejo med tramove in pogasijo tleča mesta.
Konkurenca je velika
Vešče združevanje gasilskih spretnosti in splošnih veščin ter rekreacije je očitno uspešen model, ki slovenskim gasilcem zagotavlja nenehen dotok podmladka. Najbolj presenetljivo je, da se ta ne rekrutira le na tradicionalnem podeželju, pač pa tudi v mestih, kjer ima gasilstvo konkurenco v številnih obšolskih dejavnostih, ki so mladim na voljo. Tudi Tinini varovanci imajo poleg gasilstva še celo vrsto drugih popoldanskih obveznosti: Kristina obiskuje še tečaj angleščine in poje v pevskem zboru, Sara igra violino, Nejc trenira nogomet in košarko, prav tako hodi h košarki Danaj ...
Filip, Jakec, Matejček, Brin in Aleksej so še premajhni za različne dejavnosti, toda starejši ko so otroci, več imajo različnih obveznosti, od šolskih do športnih, vsaj tisti, ki se niso zasedeli za svojimi računalniki. Marsikoga, dekle ali fanta, omaje puberteta, nekateri zaradi šolanja zamenjajo kraj bivanja, spet drugi bi radi v prostem času tudi kaj zaslužili, kar pa pri gasilcih ni mogoče, našteje vzroke za še kar visok osip med mladimi gasilci poveljnik trnovske čete Tomaž Kavčič, medtem ko se za hip zaustavi med enim in drugim reševanjem. Toda, poudari prvi med približno 70 trnovskimi gasilci, starši nimajo s tem konjičkom svojih otrok nobenega stroška. Vso potrebno opremo, z uniformami vred, priskrbi društvo.
Poklic, ki uživa zaupanje
Zaradi konkurence drugih obšolskih dejavnosti si gasilci nenehno prizadevajo za popularizacijo svoje dejavnosti med mladimi. Z letošnjo plakatno akcijo z geslom Špricaj raje po šoli agencije Yin + Young so bili nadvse zadovoljni, odzivi so bili pozitivni. V gasilske organizacije se je na povabilo s plakata vključilo več kot 850 novih članov, od tega kar 620 mladih do 18. leta.
Tina je h gasilcem prišla pred 16 leti, ker je bil tam že njen brat. Tudi njeni učenci so večinoma oblekli uniforme slovenskih gasilcev, ker so jih nosili že njihovi sošolci ali prijatelji.
Sodobni načini oglaševanja in programi so zagotovo zaželeni, saj gredo gasilci tako v mestu kot na podeželju v korak s časom, toda tudi pri njih, kot večinoma v slovenskem prostoru, velja, da se dober glas najhitreje širi od ust do ust. Zaradi neizčrpne požrtvovalnosti, ki so jo znova izpričali ob poplavnem valu prejšnji teden, so slovenski gasilci po raziskavi agencije Valicon že vsa leta in tudi v letošnjem prvem polletju z 92 odstotki deležni najvišje stopnje zaupanja pred vsemu drugimi poklici ali profili: znanstveniki, vojaki, zdravniki.
