Tiskane izdaje
Globoko v amazonskem pragozdu Raimundo Pereira spretno zarezuje skorjo brazilskih kavčukovcev. Iz ranjenega debla se pocedi gost bel mleček, ki ga, potem ko ga dovolj zberejo, odvažajo v bližnjo tovarno v mestu Xapuri. To je edina tovarna na svetu, v kateri izdelujejo kondome iz tropskega gozdnega lateksa.
Raimundo si je natančnost in vrhunsko tehniko pridobil z dolgoletno prakso, saj se je začel z zarezovanjem kavčukovcev ukvarjati že pri devetih letih. Na delo, ki se začenja ob zori, je odhajal z očetom, ki je bil prav tako sin zarezovalca kavčukovcev. »Pri 51 letih še vedno delam. Rad imam to delo, ker je zrak tukaj tako čist. Vztrajal bom, vse dokler bom imel dovolj moči,« je povedal za agencijo AFP. Raimundo že vse življenje dela za tovarno kondomov Natex, ki jo ljubkovalno imenujejo »tovarna ljubezni«. Je inovativno nedobičkonosno podjetje, ki ima ključno vlogo v brazilskem boju proti aidsu, poleg tega pa zagotavlja donosno delo zbiralcem kavčuka, ki jih tukaj plačujejo po tržnih cenah. Raimundo ne zna ne brati ne pisati, a se ima za dobrega poznavalca gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin. Ima tri otroke. Vsem trem bo omogočil šolsko izobrazbo, ki je sam ni bil deležen. »Zdaj nič več ne razmišljam o tem, da bi se naučil brati. Ponosen sem, da sem ob tem delu izvedel toliko koristnih stvari in da sem z zarezovanjem kavčukovcev dokaj dobro zaslužil.«
Tovarno Natex so ustanovili leta 2008 v mestu Xapuri v amazonski državi Acre na skrajnem severu Brazilije, območju, ki je postalo znano zaradi slavnega okoljevarstvenika Chica Mendesa, ki se je prav tako ukvarjal z zbiranjem kavčuka in ki so ga leta 1988 ubili območni veleposestniki.
Kot je povedal direktor tovarne Dirlei Bersh, je bil eden od pobudnikov za njeno ustanovitev nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva (ki je to funkcijo opravljal od leta 2003 do 2010). Vlada je v ustanovitev tega nedobičkonosnega podjetja vložila 30 milijonov realov (14 milijonov dolarjev). »Po eni strani so hoteli s tovarno ponovno spodbuditi opešano gospodarstvo v času, ko se je cena kavčuka občutno znižala, hkrati pa so se nameravali vključiti v boj proti širjenju aidsa, s tem ko bi med ljudi delili brezplačne kondome,« je še povedal Bersh. Objekt si je vzdevek »tovarna ljubezni« pridobil ob odprtju, ki se ga je udeležil tudi minister za zdravstvo, in to v času, ko je bila v pretežno katoliški Braziliji kontracepcija še vedno tabu. »Najprej so se ljudje iz vsega skupaj norčevali, danes pa je 170 uslužbencev Natexa ponosnih na vlogo, ki jo je njihova tovarna odigrala v boju proti aidsu,« poudarja Bersh. V tovarni Natex izdelajo približno sto milijonov kondomov na leto, ki jih nato ministrstvo za zdravstvo brezplačno deli med ljudi. V bližnji prihodnosti nameravajo svoje zmogljivosti dvakratno povečati.
Dolga zgodovina
Amazonija se ponaša z dolgo zgodovino pridobivanja lateksa iz kavčukovcev. Prvič so v drevesno skorjo zarezali na koncu 19. stoletja. O tem, kako donosna je bila ta dejavnost, priča med drugim veličastno poslopje opere v mestu Manaus, ki leži v samem srcu džungle. Vendar je Manaus leta 1912 izgubil monopol v tej panogi, potem ko so začeli iz kavčukovcev v Maleziji in na Šrilanki – tam so jih vzgojili Britanci, in to iz semen, ki so jih pritihotapili iz Amazonije – pridobivati občutno večje količine kavčuka. V tovarni Natex trenutno izdelajo petino od 500 milijonov kondomov – tako imenovanih »camisinhas de Venus«, kot se po portugalsko imenujejo Venerine srajčke – ki jih nato brezplačno delijo po vsej državi. Brazilija, v kateri je z virusom HIV okuženih kar 730.000 ljudi, je bila prva država na svetu, ki je začela v okviru boja proti aidsu ljudem brezplačno deliti kondome.
»Natex je edina tovarna kondomov na svetu, ki uporablja naravni lateks. Ta je bolj prožen in tudi veliko bolj odporen od umetno pridobljenega lateksa, ki ga večinoma uvažajo iz Malezije,« pojasnjuje Bersh. V Braziliji se z zarezovanjem kavčukovcev ukvarja približno 700 družin. Za tovarno Natex jih dela 489, ki so letos za svojega delodajalca zbrale 250 ton naravnega kavčuka. »Zarezovalci kavčukovcev dobijo po osem realov (3,50 dolarja) za kilogram kavčuka – kar je 270 odstotkov več, kot znaša tržna cena,« pojasnjuje Bersh. »V to vsoto sta všteta vrednost kavčuka in plačilo okoljevarstvenega dela, saj so ti ljudje hkrati tudi svojevrstni čuvaji gozda – simbola trajnostnega razvoja celotnega območja Amazonije,« poudarja Bersh.
»Chico Mendes bi bil zagotovo nadvse srečen, če bi vedel, da boj, ki ga je začel pred davnimi leti, še vedno prinaša sadove. Vse življenje je sanjal o tem, da bi se ti naši gozdovi ohranili tudi za poznejše rodove,« pravi Raimundo, ki je dobro poznal tragično preminulega okoljevarstvenika.
