Tiskane izdaje
Haifa Musavi se je odločila, da bo še naprej napenjala svoje mišice in se upirala prevladujočim konservativnim kulturnim stereotipom v Perzijskem zalivu. Tega ne bo več počela v Bahreinu, ampak bo poiskala drugo okolje, ki bo znalo ceniti njene uspehe.
Dvaintridesetletnica je začela dvigovati uteži pred desetimi leti, potem ko ji je osebni trener pomagal premagati težave s čezmerno telesno težo − pogosto težavo v regiji, bogati z nafto. »Imela sem preveč kilogramov, vedno pa me je zanimal bodibilding,« pravi Musavijeva, ženska z močnimi čeljustmi in kodrastimi lasmi, spletenimi v čop.
Kot mlada deklica je rada prebirala članke v revijah o bodibildingu in si ogledovala fotografije mišičastih teles. »Takrat nisem nič vedela o tem, kako postati bodibilderka,« se spominja tistih let. »Ni bilo lahko. Bodibilding za ženske je v naši družbi izjemno redek. Vendar sem se vsak dan odpravila v telovadnico in to se mi je zdelo pomembneje od vsega drugega.«
Njena družina jo je sicer opogumljala, naj se znebi odvečnih kilogramov, ni pa razumela, zakaj se mora ukvarjati z bodibildingom. Nazadnje je vendarle sprejela to, s čimer se ukvarja, čeprav jih je skrbelo zaradi vseh prehranskih dodatkov, ki jih je jemala med programom vadbe. Deset let pozneje je Musavijeva pridobila več uradnih potrdil od mednarodnih združenj za fitnes in bodibilding, zato je danes zaposlena kot strokovnjakinja za dvigovanje uteži v Dubaju, kjer trenira moške in ženske.
Junija letos je bila šesta na prvenstvu mednarodne zveze za naravni bodibilding – tekmovanju, pri katerem zagovarjajo oblikovanje telesa brez nedovoljenih sredstev, letos pa so ga prvič priredili v Dubaju. Musavijeva in še neka tekmovalka iz Jordanije sta bili edini arabski bodibilderki na prireditvi.
Med profesionalce ji bo pomagal portugalski trener
Musavijeva bi zdaj rada pridobila dovoljenje za profesionalno bodibilderko, da bi se lahko udeleževala profesionalnih tekmovanj po vsem svetu in se včlanila v mednarodno zvezo za bodibilding in fitnes. Vendar na tekmovanjih ne more zastopati Bahreina ali katere koli druge države iz Perzijskega zaliva, ker v njih nimajo državnih ženskih ekip za bodibilding, zato ne prirejajo tekmovanj za ženske, ki se ukvarjajo s tem športom.
Oktobra namerava Musavijeva odpotovati na Portugalsko, da bi pridobila stalno prebivališče in nastopala za to evropsko državo, pri tem pa bi ji pomagal njen portugalski trener Andreia Sousa. »O tem že dolgo sanjam in upam, da se mi bodo sanje uresničile,« pravi Musavijeva. »Če mi bo Portugalska to omogočila, sem pripravljena nastopati zanjo. Toda upam, da bom nekoč zastopala Bahrein.«
Čedalje več Arabk
Sousa, ki trenira Musavijevo že več kot eno leto, pravi, da kot športnik razume njene želje in da je to vredno storiti, če bi rada nekoč stopila na oder. »Mislim, da je Haifa zelo nadarjena in da lahko veliko doseže,« pravi Sousa, ki usmerja naporen program treninga in prehrane Musavijeve ter je tudi njen menedžer.
Čedalje več Arabk se zanima za ta šport in nekatere jo prosijo za nasvete in pomoč. Zanima jih predvsem izguba teže, pri tem pa mnoge ovirajo številne družbene omejitve, pravi Musavijeva. Dodaja, da se številnim moškim strankam sprva zdi nenavadna, vendar jo sčasoma sprejmejo. »Dokazati jim moram, kaj vse zmorem.«
V isti telovadnici dviguje uteži tudi Šaza Džamil, dekle jemensko-pakistanskega rodu, rojena v Veliki Britaniji. »Moški me ponavadi sprašujejo: 'Zakaj krepiš mišice? Saj si vendar dekle. Zakaj uničuješ svoje telo?' Vendar to ni res. Rada imam svoje telo in prav zato dvigujem uteži,« pojasnjuje. »Družba jim je vcepila v glavo, da ženska ne sme imeti mišic.«
Srebrna medalja
Džamilova se je pred kratkim začela ukvarjati z bodibildingom in osvojila srebrno medaljo v kategoriji bikinijev na britanskem tekmovanju komaj leto dni po tem, ko je začela dvigovati uteži. Tako kakor Musavijeva se je tudi ona navdušila nad tem športom, potem ko je imela težave s preveč kilogrami. Njena mama je sprva odločno nasprotovala temu, da bi se hči sprehajala po odru kot bodibilderka. »Doma je bilo zelo dramatično, toda ko je mama prišla na tekmovanje in videla, kako zadovoljna sem in da sem celo zmagala, se je počasi sprijaznila s tem, s čimer se ukvarjam,« pravi Džamilova.
»Na odru smo res oblečene v bikinije, vendar se mi ne zdi nič narobe s tem. Tako samo pokažemo svoja telesa, za katera smo se tako močno trudile,« pravi rjavolaska, ki odločno brani šport, zaradi katerega se je njeno življenje popolnoma spremenilo.
