Tiskane izdaje
Kakšno uro po odprtju letošnjega sejma Odprimo srce, ki deluje po načelu »vzemi, kar potrebuješ, ne glede na to, ali si kaj prispeval«, je bilo v kleti ljubljanskega Vrtca Ledina še mirno. Opaziti je bilo le dve mamici s hčerkama ter vzgojiteljici, ki sta si čas krajšali s pregledovanjem oblačil. »Poglej, kakšna lušna oblekica!« je tisti hip rekla vzgojiteljica Anica Ceglar sodelavki Pavlini Zorc, kazaje zeleno žametasto dekliško oblačilce.
»Želje in potrebe staršev in otrok, ki pridejo na sejem, so različne. Nekateri pridejo po oblačila, ker jih potrebujejo in si jih morda težje privoščijo, drugi pripeljejo otrokom pokazat, kaj smo zbrali, ker so najbrž tudi sami kaj prispevali in si potem pridejo izbrat kaj 'novega'. Tako se razvija občutek solidarnosti pa tudi zavedanje, da vsega le ni treba kupiti v trgovini,« je Pavlina Zorc povzela glavne značilnosti brezplačne izmenjave z dobrodelno noto, katere začetki segajo v leto 2007.
Le nekajkrat obuti
Mamica štiripolletne Ruby Jana Bales, ki je tisti hip v rokah že držala temnomodre čeveljce za svojega drugorojenca, enoletnega Adrijana, je prikimala, da je sejem »res super stvar«. Otroci zelo hitro prerastejo tako oblačila kot igrače, zato je treba nenehno kupovati nove, odvečne pa se kopičijo. Taki mali čeveljci so obuti le nekajkrat, kdaj tudi nikoli, pa so že premali, je dejala in pokazala na izbrani par. »Midve sva poklonili tisto, kar sta otroka prerasla, tudi igračke za dojenčke, ampak le lepo ohranjene, hči Ruby pa je zelo vesela, da si bo lahko izbrala igračko. Super je, ker gospe zbrane stvari tudi operejo in sortirajo po številkah, tako da hitro lahko vidiš, kaj je zate uporabnega. Včeraj sem bila na izmenjavi oblačil Tekstilnici na Walfdorski šoli, kjer pa so bile stvari res izrabljene, prava revščina iz omar starih mam, zato nisem imela kaj izbrati. Na tem sejmu pa lahko vedno kaj najdeš, že to, da si otroci zamenjajo igrače, je nekaj finega,« ni skrivala pohval sogovornica, medtem ko so njeni Ruby vprašanja zbudila sramežljivost. Med všečnimi igračkami je pokazala na ksilofon in prinesla dve enaki formuli, ki jih je izbrala za bratca.
Druga od takrat treh obiskovalk Renata Drofelnik se je v klet vrtca podala, še preden je šla po triletno hčerko Abigayle, potem pa sta se vrnili še skupaj. Med prvim ogledom ji je izbrala žabice ter med drugim povedala, da je nekaj malega prispevala tudi sama. »Vse, kar preraste, podarim naprej, pa tudi sama dobim oblačila in obutev od drugih,« je povedala mimogrede.
Od krožnikov do mleka v prahu
Dogajanje v pedagoški sobi, v kateri so podolgovate mize napolnjevale med drugim še knjige, posteljnina, odejice, krožniki, ponve ter celo neodprta škatla mleka v prahu in dva kozarčka sadne kašice, je prišla preverit tudi ravnateljica vrtca Lučka Postružin, ki vsako leto prispeva vse mogoče, zbiralno akcijo pa spodbuja tudi med družinskimi člani in prijatelji. Po hitrem pregledu je ugotovila, da so nekatere teflonaste ponve, emajlirani lonci in ženski suknjiči, ki jih je prinesla, že našli nove lastnike. »Ta sejem nas spodbuja, da se malo zmigamo in pospravimo omare. Zakaj bi se odvečno nabiralo, če gre lahko v ponovno uporabo,« je poudarila, potem pa svetlolaso deklico nagovorila, naj si izbere, kar si želi. K izbiri je nato spodbudila tudi Niko Zupan z 8-mesečnim Gašperjem v naročju, ki se je ustavila pri igračah za najmlajše. »Ali imata to? To imajo otroci zelo radi,« ji je svetovala in z mize dvignila avtomobil z ukrivljenimi kovinskimi palicami in s premičnimi raznobarvnimi leseni liki na njih. Kot je pritrdila Nika Zupan, so nekaj takega že nameravali kupiti, potem pa izbrala podobno različico, le brez koles. »Pa še kakšno ninico vzemita,« je pristavila Lučka Postružin, kar pa pri nagovorjeni ni zbudilo zanimanja. »Tega se na koncu toliko nabere ... Sedemnajst let sem jih zbirala, imela sem cel živalski vrt od miške do mravljice in ko sem jih nehala zbirati, jih je bilo preko 10.000. Več kot polovico sem jih podarila tedaj novi Pediatrični kliniki,« je povedala in se opravičila, da so letos za vrtčevski sejem donirali bolj malo. »Moja skoraj triletna Larisa letos prvič obiskuje ta vrtec pa sem si rekla, da pridem pogledat, če je kaj zanimivega, naslednje leto bomo pa vrnili. Poleg te igrače sem prišla pogledat še, če je za Lariso kakšno primerno krilce, ker je zelo ozka v pasu,« je dejala sogovornica. Dodala je, da je nad ponudbo presenečena, saj je na voljo vse mogoče. Zdaj je v sobi že zavladala gneča; mame so brskale med oblačili, otroci pa preizkušali zlasti igrače, ki so oddajale zvoke.
Česar starši in otroci tudi včeraj niso izbrali, bo pojutrišnjem še na voljo »zamudnikom«, potem pa bodo vprašali na naslove različnih ustanov, kje kaj najbolj potrebujejo. V desetletju, odkar v vrtcu prirejajo to dobrodelno zbiralno akcijo, so tudi ob pomoči Pediatrične klinike, Zveze prijateljev mladine Slovenije, centrov za socialno delo, Rdečega križa Slovenije, azilnega doma in romskega vrtca (Pedenjped, enota Pikapolonica) v Novem mestu z uporabnimi rečmi razveselili tudi vrstnike po Ljubljani in Sloveniji.
