Brez dobrih odnosov se v zdravstvu lahko vse sesuje

Zakaj je Center za ekstrapiramidne bolezni nagrajeni primer dobre prakse pri multidisciplinarnem sodelovanju?

Objavljeno
14. september 2015 19.17
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
»Znanje je lahko vrhunsko, toda če ni ustrezne komunikacije in dobrih odnosov, se lahko vse sesuje,« meni Lidija Ocepek, diplomirana medicinska sestra, ki je skupaj s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom zaslužna, da je zaživel center za ekstrapiramidne bolezni. Ta je lani prejel nagrado kot izstopajoč primer dobre prakse v medicini.

Izvirni pristop centra, ki deluje v okviru kliničnega oddelka za bolezni živčevja, zaznamuje multidisciplinarni tim – nevrologi subspecialisti, specializirana medicinska sestra oziroma zdravstvenik, fizioterapevt, delovni terapevt, psihiater, psiholog, po potrebi farmakolog, nevrokirurg, radiolog, gastroenterolog, logoped in socialni delavec. Celostna obravnava je pogoj tako za pravilno oceno bolnikovega stanja in njegovih potreb kot za kakovostno obravnavo – in člani tima so prepričani, da je takšen pristop k zdravljenju tudi najbolj prijazen. S spodbujanjem povezovanja med člani tima namreč omogoča skrb za bolnika, ki poteka na višji ravni kot sicer.

»Lahko rečem, da je naše (so)delovanje res dobro, v timu smo združeni posamezniki različnih strok z znanjem in voljo, kar se kaže tudi pri rezultatih obravnave in zdravljenja,« pravi Ocepkova. »Zdravnik je pomemben zato, da bolnik ob pravem času dobi pravo terapijo – toda za dobro 'terapevtsko okno' in za uspešno zdravljenje je negovanje timskega duha ključno,« je prepričana. Ob tem opozori, da v delo vključujejo tudi specializante in mlade zdravnike, ki tovrstnega znanja na medicinski fakulteti ne dobijo.

»Timsko delo je bistvo uspešnega delovanja medicine v prihodnosti,« meni tudi Pirtošek, ki poudarja, da »bolnik po zaslugi takšnega sodelovalnega, ne izključevalnega pristopa v resnici postane partner pri zdravljenju, včasih celo prijatelj, s čimer dosežemo novo kakovost v procesu zdravljenja. Timski pristop pa človeku omogoči, da po eni strani kot strokovnjak in kot človek postane nekoliko bolj skromen, saj uvidi relativno omejenost ene same stroke, po drugi strani pa se njegovo znanje neizmerno poveča.«