Drobni kristali so v davnini veljali za darilo bogov

Slovenci že kar dobro sprejemamo različne alternativne oblike zdravljenja svojih težav. Ena od njih je tudi lajšanje tegob s solno terapijo. Da bi preverili, kako deluje, smo obiskali Solno vilo, ki jo je v zasebni hiši, tik za zdravstvenim domom v ljubljanskem Polju, skupaj z možem, zasnovala Maruša Podboršek.

Stari Grki so verjeli, da je Neres, boginja morja, Peleusu, Ahilovemu očetu, za poroko podarila sol. Drobni kristali so veljali za darilo bogov, saj so uspešno odpravljali njihove zdravstvene težave. V srednjem veku so zdravilno moč solnih jam znova odkrili menihi. »Ta preprosta metoda se je uporabljala približno do 90. let prejšnjega stoletja, nato pa so v Rusiji ustvarili zdravilno mikroklimo solnih jam na površju in jo poimenovali haloterapija ali solna terapija. Od tam se je hitro razširila po vsem svetu. To ni nobena znanost. Denimo, rudarji, ki delajo v solnih rudnikih, ne zbolevajo na dihalih in so skoraj povsem imuni proti alergijam,« je poudarila Maruša in dodala: »Le razmere iz teh rudnikov smo morali prenesti v solne sobe, to je vsa umetnost.«

Za vse je »kriv« sin

V Solni vili so zgradili tri takšne sobe. Stene so obdali s plastjo rudniške soli, na tleh je debela plast večjih kristalov industrijske morske različice. Ker ti delujejo kot nekakšen peskovnik, se zlasti otroci sprostijo in so kar med igro deležni blagodejnih učinkov. »Ko sva z možem gradila solne sobe, sva mislila zlasti na najmlajše. Kar dve sobi sta jim namenjeni. Prva se imenuje Solna vila, v njej je tudi iz soli zgrajena hiška, kjer se zelo radi igrajo. Tudi soba Pod vodo jih zelo pritegne. V stene smo vgradili kroge z ribicami in najmlajši se počutijo, kot bi skozi ladijsko okno opazovali bogat podvodni svet. Himalajska soba, po najinih podatkih je edina taka v Sloveniji, pa je namenjena sprostitvi odraslih, čeprav se na ležišča pogosto zleknejo kar cele družine. Oder pod blazinami in stene so narejene pretežno iz solnih zidakov, igra svetlobe pa ustvarja zelo pomirjajoče in prijetno vzdušje. Ni redko, da ljudje v njej zadremajo. Ker na vstop že čakajo drugi, moram nežno potrkati na vrata. Potem jim je kar malo nerodno, jaz sem pa celo vesela, da je soba nanje tako blagodejno delovala,« je pojasnjevala lastnica Solne vile, medtem ko nas je vodila od vrat do vrat.

Do koncepta solne terapije je Marušo in njenega moža Boštjana pripeljala lastna potreba. Maruša: »Ja, za vse tole je 'kriv' najin sin, ki je bil zelo veliko bolan, ko je začel hoditi v vrtec. Verjetno še marsikdo dobro pozna dinamiko, dva dni vrtca, dva tedna bolniške pa antibiotik, ventolin in analgetik. Tako je bilo pri nas doma. Z možem sva poskusila vse mogoče, vse alternativne metode, ki nama jih je kdo svetoval, a solna terapija se je pri najinem fantku najbolje obnesla pa tudi midva sva se bolje počutila po terapijah z njim. Nisva imela pomislekov, saj sva že prej ugotavljala, da se je njegovo zdravje občutno izboljšalo vedno, ko smo bili na morju. Tako smo si vsako leto januarja privoščili serijo terapij in najin sin je bil popolnoma zdrav do jeseni, ko so se težave ponovile. Mož je nato razvil idejo, da bi sama zgradila solne sobe in tako pomagala še drugim otrokom.«

Dobro, če že ni znanost, nas je zanimalo vsaj, v čem je skrivnost solne terapije. Podborškova se je potrudila strokovne stvari prevesti v poljuden jezik: »To je terapevtska metoda z aerosolom sterilne medicinske soli brez aditivov, ki je tako drobcen, tako fino mlet, da doseže vse kotičke dihal. V solno sobo ga vpihavamo s posebno medicinsko napravo, ki ji rečemo halogenerator. Torej, solna terapija poteka tako, da po vašem vstopu v solno sobo začne medicinska naprava vpihavati aerosol soli, vi pa ga vdihavate. Ti drobni delci potujejo skozi ustno votlino do vaših sinusov in najmanjših delov bronhijev v pljučih. Suhi aerosol ustvari klimo, ki je po vsebnosti soli v zraku močnejša od mikroklime ob morju. Delci soli delujejo antibakterijsko, redčijo sluz v dihalnih poteh in ionizirajo zrak. Zelo dobro vplivajo tudi na delovanje limfnega sistema, ki hrani kožo. Ta je pomemben, kajti če limfa ne deluje pravilno, se pojavijo dermatitis, alergijska stanja, luskavica. Nič posebnega vam torej ni treba početi. Je pa ta terapija, ki je po svetu precej bolj razširjena kot pri nas in v mnogih državah že vključena v paket osnovnega zdravstvenega zavarovanja, klinično preizkušena, povsem naravna in dokazano zelo dobra za zdravje človeka. Pozitivni učinki se pojavijo takoj, zmanjšajo pa se izostanki iz vrtca, šole in službe, kar v sodobnem času tudi ni zanemarljivo.«

S soljo tudi nad stres

Solna terapija je priporočljiva za vse, ki imajo težave z dihali, alergijami na cvetni prah ali pršice in s kožo. Maruša jo priporoča tudi tistim, ki se želijo le malce sprostiti, saj so spotoma ugotovili, da je zelo učinkovita pri odpravi stresa, s tem pa dolgoročno krepi tudi imunski sistem. Prihajajo ljudje vseh starosti, sploh če jih mučijo ponavljajoče se tegobe, kot so astma, bronhitis, kronična obstruktivna pljučna bolezen, trdovratna vnetja dihalnih poti, alergije, kronična vnetja ušes in grla, različne viroze, ekcemi, dermatitis, in, ne boste verjeli, pomaga celo smrčačem.

»Preventivno ali na regeneracijo radi pridejo tudi športniki, pevci pred nastopi, najpogosteje pa pripeljejo majhne otroke. Kar 90 odstotkov je takih. Mlajši od deset let lahko obiskujejo terapije samo v spremstvu odraslih. Priporočamo jim od 25 do 35 minut igranja v solnih sobah, odraslim pa 40 ali 50 minut. S prakso smo ugotovili, da redni preventivni obiski v solni sobi za dvakrat zmanjšajo pojavnost obolenj in da en obisk terapije nadomesti od tri do štiri dni bivanja na morju,« je poudarila in povedala, da nosečnicam, tistim, ki so preboleli tuberkulozo, imajo srčno popuščanje, rakava obolenja, previsok krvni pritisk, če ni reguliran z zdravili, ali pa bolnikom s povišano temperaturo obisk solnih terapij odsvetuje. Učinki so menda vidni že po eni terapiji, za daljšo odpornost pa je potrebna serija. Kako pogosto obiske priporoča, je odvisno od vrste in stopnje posameznikove težave in od starosti bolnika.

Igra v slanem peskovniku

Ker je Maruša že pričakovala obiskovalce, je vzela čisto navadne, lesene vrtne grablje in poravnala »zasoljena« tla v vseh treh sobah. »Približno tona soli je v vsaki. Boštjan je našel mojstra, ki je razvil posebno vezivo, ki ne škodi zdravju in drži sol na stenah. Potipajte, trdo je kot kamen.« Maruša je nato z razkužilom prebrisala vse igrače: »To storimo po vsaki terapiji, sobo pa prezračimo. V ta namen imamo vgrajen poseben ventilacijski sistem. Sicer pa že sol deluje sterilno. Pomori vse bakterije in nabije atmosfero z negativnimi ioni. Nobene skrbi ni, da bi obiskovalci tu staknili kakšno bolezen od prejšnjih uporabnikov.«

Medtem ko sva z Marušo modrovali o soli, morju in zdravju, sta v sprejemni prostor Solne vile vstopila Irena in Anton, skupaj z dveinpolletno Brino. Že pri vhodu so se vsi trije sezuli, si nataknili sterilne medicinske copatke, kot jih dobiš v bolnišnici, ter si nadeli prav take čepice. Očitno je bilo, da niso prišli prvič. »Ja, zdaj smo pa res že kar redni obiskovalci,« je potrdila Irena. »Vnukinjo voziva sem, ker je bila ves čas prehlajena in je pobrala prav vse viroze,« je povedala. »Že prej smo se ob prehladih kakšno popoldne odpeljali na morje in se hitro bolje počutili. Sem prihajamo enkrat, dvakrat na mesec. Moram se pohvaliti, da letos nobeden od nas sploh ni bil bolan, niti midva z Ireno niti Brina,« je zatrdil in z očmi iskal kaj lesenega, da bi hitro trikrat potrkal. »Vnukinja se zelo rada igra v tem slanem peskovniku. Malo raziskuje in terapija mine, kot bi mignil. Ko si na koncu obliznem ustnice, so popolnoma slane in hitro moram popiti kozarec vode,« je povedal Anton in še to, da sem ni dobro hoditi brez robčkov, saj se dihalne poti takoj začnejo čistiti.

V sobi Pod vodo sta se že igrala poldrugo leto star Lovro in njegova mamica Nina. »Tako je kašljal, da ga skoraj nismo imeli v vrtcu. Močno se je poznalo, ko sva začela solno terapijo. Tudi sama sem včasih pogosto kašljala, letos pa nič. Lovro je imel že dvakrat hudo vnetje ušes. Odkar prihajava v Solno vilo, se to še ni pojavilo. Midva sva zelo zadovoljna. Prihajala bova do poletja, potem bomo šli na morje. Še sreča, da so mi prijatelji omenili to možnost,« je poudarila Nina, Maruša pa je pripomnila, da je zanje najboljša reklama od ust do ust: »Večina obiskovalcev ob prvem prihodu pove, da je bila pri nas že njihova mama, soseda, kakšen prijatelj ali le znanec.«

Lovro je med našim klepetom že brskal po košarici, polni štampiljk. »Zaslužil si je eno, ker je bil med terapijo tako priden,« je poudarila Maruša Podboršek in fantku na drobno ročico pritisnila modrega mucka, ki si ga je izbral.