Tiskane izdaje
Evropska agencija za varnost hrane (Efsa) je oceno o varnosti glifosata izdelala brez prišepetovanja industrije in ima eno najstrožjih politik neodvisnosti med evropskimi institucijami, je kritike, ki v zadnjem obdobju letijo na Efso, ovrgel njen izvršni direktor Bernhard Url.
Avstrijski direktor agencije s sedežem v Parmi s 470 zaposlenimi in okoli dva tisoč sodelujočimi evropskimi strokovnjaki ter z letnim proračunom 80 milijonov evrov je na čelo Efse prišel leta 2014. Prej je bil doktor veterine, strokovnjak za listerijo in mlečno higieno, vodil je avstrijsko agencijo za zdravje in varnost hrane. Slovenijo je s svojo ekipo obiskal v okviru rednih obiskov evropskih držav članic, s katerimi Efsa sodeluje na področju zagotavljanja varne hrane. Slovenski sistem za varnost hrane je Bernhard Url ocenil kot zelo učinkovit, delo Nacionalnega inštituta za javno zdravje in uprave za varno hrano pa je po njegovem mnenju na zelo visoki ravni.
Kako Efsa skrbi za varnost hrane v Evropski uniji? Se je ta v zadnjih 20 letih povečala?
V Evropi imamo enega najvišjih standardov varnosti hrane na svetu. Evropa je svetovni prvak v izvozu hrane, ne le zaradi njenega okusa, raznovrstnosti in kakovosti, ampak tudi zaradi varnosti. Države so v zadnjih dvajsetih letih veliko vložile v izboljšanje standardov varnosti hrane. Leta 2002 je bil sprejeta nova živilska zakonodaja, ki je področje znanstvenega ocenjevanja tveganj – ta opravlja Efsa skupaj z državami članicami – ločila od področja upravljanja tveganj, kar počnejo evropska komisija in države članice. Takšen korak je spodbudila boleča izkušnja z boleznijo norih krav.
Ali lahko vidimo rezultate? Da. V zadnjih sedmih letih se je za več kot 50 odstotkov zmanjšalo število izbruhov salmonele, še vedno pa nismo dosegli zmanjšanje števila okužb z bakterijama kampilobakter in listerija. Manj je tudi prehranskih afer. Leta 2008 smo imeli težave z melaminom v izdelkih iz Kitajske, leta 2011 hud izbruh okužb z bakterijo E. coli v Nemčiji, ki je zahteval več smrtnih žrtev. Imeli smo škandal s konjskim mesom, vendar pri tem ni šlo toliko za varnostno krizo kakor za goljufijo s hrano. Tudi afera s fipronilom v kokošjih jajcih iz letošnjega poletja spada na to področje, vendar kaže tudi, da sistem zagotavljanja varnosti hrane ni popoln.
Kako bi ga lahko izboljšali?
Če se najprej ozremo proti globalizaciji trgovine z živili, vidimo, da z uvozom hrane uvozimo tudi tveganja in nevarnosti. Rečemo lahko, da z uvozom hrane uvozimo tudi sistem varnosti hrane države izvoznice. Višji ko so standardi teh držav, bolje je za Evropo. Evropska komisija in Efsa sodelujeta s tretjimi državami za povečanje varnosti tamkajšnje hrane na evropsko raven. A tudi znotraj Evrope lahko in moramo narediti več. Predvsem bi morali bolj povezati sistema zagotavljanja varne hrane in preprečevanja prehranskih goljufij.
Temeljna metoda Efse pri presoji varnosti snovi, ki so namenjene za uporabo v hrani in krmi, je ocena tveganja. Lahko čim preprosteje pojasnite, kako poteka njeno določanje?
To je zapleten postopek. Za primer vzemimo pesticid, ki ga neko podjetje dati na trg. Podjetje mora opraviti različne študije (toksikološke, na živalih, krmi …) in sestaviti dosje, ki ga predloži Efsi. Mi pregledamo študije, znanstveno literaturo, naši strokovnjaki pa izdelajo oceno, ali je pesticid varen ali ne. Že pred tem država članica EU, tako imenovana poročevalka, izdela osnutek poročila, v katerem združi te dokumente. Nato opravimo strokovni pregled, pri katerem vseh 28 držav članic EU pregleda informacije in poda končno mnenje o varnosti snovi. Postopek lahko traja tri leta, je zelo temeljit in transparenten – vsi dokumenti so objavljeni na spletni strani Efse. Končno odločitev, ali je pesticid varen, sprejme evropska komisija, ne Efsa.
V primeru ponovne presoje varnosti glifosata je bila Efsa deležna kritike, da ni uporabila neodvisnih znanstvenih dokazov, ampak študije industrije. Kaj lahko poveste v bran agenciji?
Mislim, da ničesar ni treba braniti. Naš zakonski okvir določa, da moramo pri presoji varnosti snovi uporabljati študije industrije in tudi študije neodvisnih znanstvenih publikacij. Industrija mora predložiti svoje študije in tudi pregled vseh študij iz znanstvene literature, objavljenih v zadnjih desetih letih. Če nam to ne zadošča, razpišemo javno razpravo in dodamo tudi svojo znanstveno literaturo. Bazen dokumentov, na katere se opiramo, je zelo širok, precej širši od Mednarodne agencije za raziskave raka Iarc (ta je glifosat uvrstila med snovi, ki pri človeku lahko povzročajo raka, Efsa pa pravi, da ni povezave med izpostavljenostjo temu herbicidu in povečanim tveganjem za raka, op. p.). Z dokazi o glifosatu smo prišli do sklepa, ki so ga pozneje potrdile tudi Evropska agencija za kemikalije Echa in agencije za varno hrano v Kanadi, ZDA, Avstraliji, na Novi Zelandiji in Japonski.
Na izdelavo vaše ocene varnosti glifosata torej niso vplivali lobisti agrokemične industrije?
Ne, toda vedeti morate, da zahtevek za odobritev določene snovi poda podjetje, ki snov želi tržiti. Pri glifosatu je bil to Glyphosate task force, ki ga ne sestavlja le Monsanto, ampak 24 podjetij. Ta so pripravila dosje za podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosata v EU. Seveda hočejo dokazati, da je glifosat varen. Toda kot rečeno Efsa ne upošteva le študij industrije. Pogleda lahko tudi v neobdelane podatke in opravi svoje izračune. V primeru glifosata se nismo povsem strinjali z industrijo. Menili smo, da je treba za glifosat postaviti akutno referenčno dozo, ki je industrija ni predvidevala.
Trdite, da če se glifosat uporablja skladno z navodili, ne pomeni tveganja za zdravje oziroma je varen. Je dogajanje, ki spremlja postopek podaljšanja njegove odobritve, močno spolitizirano?
Zelo. Moje osebno mnenje je, da je naperjenost javnosti proti glifosatu simbol nezadovoljstva s številnimi drugimi stvarmi – z mednarodno trgovino, sporazumom TTIP, Monsantom, multinacionalkami, gensko spremenjenimi organizmi, načinom kmetovanja, morda celo s hitro spreminjajočim se svetom, neenakostjo ... Ta vprašanja so legitimna, vendar jih ne bi smeli povezovati z varnostjo glifosata.
Raziskava organizacije Corporate Europe Observatory je pokazala, da ima še vedno skoraj polovica strokovnjakov Efse konflikt interesov zaradi finančnih povezav z industrijo. Kako komentirate to ugotovitev?
Vse je stvar metodologije, opredelitve povezav z industrijo in konflikta interesov. Imamo najtemeljitejšo metodologijo za ugotavljanje neodvisnosti naših strokovnjakov. Vse izjave o njihovi neodvisnosti so objavljene na naši spletni strani. Politiko neodvisnosti smo v zadnjih desetih letih izboljšali, menim, da več ne moremo narediti, a še vedno nekateri pravijo, da to ni dovolj. Vzdrževati moramo ravnotežje med neodvisnostjo in odličnostjo; potrebujemo najboljše znanstvenike v Evropi in nekateri so včasih delali tudi z denarjem industrije, saj tudi ta hoče le najboljše. Naša politika je imeti najboljše ljudi brez konflikta interesov.
