Tiskane izdaje
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ni poročala o okužbah z ziko med športniki za časa olimpijskih iger, kljub temu pa te možnosti ni mogoče povsem izključiti, saj večina okužb mine brez kliničnih znakov. »Vseh vzorcev še nismo pogledali, saj se športniki oglašajo prostovoljno in nekateri se še vedno vračajo,« nam pove vodja laboratorija na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo dr. Tatjana Avšič Županc. »Do zdaj med njimi še nismo naleteli na okuženega, večinoma pa pripovedujejo, da v Riu skorajda niso videli komarjev. Na tem južnem območju Brazilije jih tudi prej ni bilo veliko, poleg tega je zdaj zima, ko je populacija komarjev že tako manjša, svoje pa je prispevala še uporaba pesticidov,« razlaga mikrobiologinja.
Kot pravi sogovornica, so vse pogostejši podatki o tem, da so virus našli v semenski tekočini, kjer lahko preživi do dveh mesecev. »Še vedno velja, da v primeru okužbe svetujemo varne spolne odnose z uporabo kondomov ali celo spolno abstinenco, ki naj traja približno osem tednov, nekateri pa svetujejo celo daljši čas. Za pare, v katerih je nosečnica, to velja za ves čas nosečnosti. Tudi z načrtovanjem nosečnosti in oploditvijo naj se ob morebitni okužbi počaka vsaj dva meseca,« svetuje Tatjana Avšič Županc.
Prenosa ni bilo
V Sloveniji so bili do zdaj odkriti trije primeri uvoženih okužb z ziko, vendar prenosa med ljudmi, bodisi s komarji bodisi z osebnimi stiki, ni bilo. Glavni prenašalci virusa so namreč še vedno komarji ščitarji (Aedes aegypti), ki jih pri nas še niso zasledili. Za to, da bi bili z ziko okuženi tigrasti komarji v Sloveniji, ni nikakršnega dokaza, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
»Do zdaj so znanstveniki ugotovili, da je komar ščitar še vedno bolj dovzeten za okužbo z virusom zika kot tigrasti komar, vendar ni nemogoče, da bi se okužili tudi tigrasti. Je pa med tema komarjema bistvena razlika v tem, kako aktivno se lahko potem virus v njem tudi razmnožuje in prenaša naprej,« pojasni Avšič Župančeva. V celotnem Sredozemlju za zdaj ni tveganja za okužbo, doslej so v Evropi ščitarje zasledili le na Madeiri in manjšem delu obale Črnega morja, pove mikrobiologinja.
Tudi v Braziliji so s prihodom zime pričakovano zaznali zmanjševanje primerov virusa zike. Po nekaterih ocenah je bilo do zdaj 1,5 milijona okuženih, uradno pa je brazilsko ministrstvo za zdravje od izbruha epidemije aprila lani potrdilo 174.000 primerov oziroma 85 na 100.000 prebivalcev. Bistveno več primerov okužb je v državi Rio de Janeiro, kar 278 na 100.000 prebivalcev.
Zika na Floridi
Tveganje za nadaljnjo širitev virusa v Braziliji še ostaja, zlasti spomladi, ko se bodo temperature dvignile. Slabi kanalizacijski sistemi v mnogih delih države namreč ustvarjajo idealne razmere za stalne visoke populacije komarjev in širjenje virusa. Razmere so slabe na severu in severovzhodu države.
Virus je najbolj nevaren ravno med nosečnostjo, saj dokazano povzroča trajne okvare možganov še nerojenih otrok. Po podatkih brazilskega ministrstva za zdravje so tam od oktobra lani opazili 1835 primerov mikrocefalije. Uradno so potrdili 250 primerov, druge zdaj še preverjajo, razlaga sogovornica.
Možen zaplet po okužbi z virusom zika je tudi Guillain-Barrejev sindrom, ki se lahko pojavi pri različnih virusnih obolenjih, tudi gripi. Bolnikov imunski sistem napade periferno živčevje, kar privede do mišične oslabelosti, mravljinčenja in celo paralize. Pri večini bolnikov je to le prehodno stanje, lahko pa ima tudi hujše posledice.
Ogroženi možgani odraslih
Najnovejša raziskava ameriških znanstvenikov na odraslih miškah pa kaže, da zika ne poškoduje le možganov zarodkov, ampak tudi odraslih, zlasti v tistem delu, ki je povezan z učenjem in spominom. »Raziskava je pokazala, da lahko nekaj nevralnih zarodnih celic ostane tudi v možganih odraslih in da so tudi te dovzetne za ziko. Obenem tudi druge objave kažejo, da je zika pri odraslih oziroma starostnikih v nekaterih redkih primerih povzročila vnetje možganov. Virus zika je namreč v isti družini kot virus klopnega meningoencefalitisa, ki prav tako povzroča vnetje možganskih open in/ali možganov. Enako velja za virus Zahodnega Nila, ki ga prav tako prenašajo komarji. Tako kot zika pri večini okuženih ne povzroča nikakršnih kliničnih znakov bolezni, pri drugih povzroči blago vročinsko bolezen, pri zelo redkih, večinoma starostnikih, pa vnetje osrednjega živčevja, torej možganov, razlaga mikrobiologinja.
