Možnosti za trojčke: 1 proti 8000

Več večplodnih nosečnosti je pri starejših nosečnicah in pri tistih, ki se zdravijo zaradi neplodnosti.
Objavljeno
14. junij 2018 10.31
Posodobljeno
14. junij 2018 10.31
Gal, Tim in Nik so vselej v središču pozornosti. FOTO: arhiv Mojfokus
Možnosti, da par (brez zdravil za pospeševanje ovulacije) spočne trojčke je 1 proti 8000 (pri dvojčkih 1 proti 100). Da pod materinim srcem bijejo tri srčeca, pa sploh ni nujno, da bodoča starša izvesta na prvem pregledu z ultrazvokom. Zaznajo jih lahko šele na drugem ali celo na tretjem pregledu, pritrjuje tudi ginekologinja, profesorica dr. Nataša Tul Mandić.

»Ne tehnologija ne zdravniki niso popolni. Zgodi se, da smo zadovoljni, ko vidimo enega, in preiskave ne opravimo še bolj detajlno, razen če večplodne nosečnosti pričakujemo. Včasih pa se prekrivajo. Večplodne nosečnosti je težje odkriti zlasti pri nosečnicah s povišano telesno težo, prav tako jih je težje spremljati, več je neodkritih razvojnih nepravilnosti, čeprav teh ne moremo odkriti v celoti niti pri vitkejših ženskah,« je poudarila predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana Nataša Tul Mandić, tudi predsednica Ultrazvočnega društva.

image
Ginekologinja, profesorica dr. Nataša Tul Mandić FOTO: arhiv Mojfokus

 

Sedemkrat večje tveganje za cerebralno paralizo


V Sloveniji imamo v povprečju tri porode trojčkov na leto. Več večplodnih nosečnosti je pri starejših nosečnicah, zlasti med 35. in 38. letom, in pri tistih, ki se zdravijo zaradi neplodnosti – tudi zato narašča število dvojčkov. Že leta 1985, odkar denimo Statistični urad Republike Slovenije spremlja število porodov dvojčkov, trojčkov in četverčkov – ti so se v Sloveniji nazadnje rodili leta 2013 – so bili ti večinoma spočeti s pomočjo zdravil za spodbujanje ovulacije. »Tako je še danes spočetih največ trojčkov, ne pa po IVF-prenosu, kot bi morda pričakovali. Še pred štiridesetimi leti je bilo preživetje zelo prezgodaj rojenih otrok, kamor pogosto spadajo trojčki, prej izjema kot pravilo, saj otroška intenzivna terapija še ni bila tako razvita, da bi jim lahko pomagali. Danes lahko preživijo tudi ekstremno nezreli nedonošenčki, žal pa imajo nekateri od njih lahko trajne posledice, kot je na primer cerebralna paraliza. Zaradi pogoste nedonošenosti pri trojčkih velja, da imajo sedemkrat večje tveganje za cerebralno paralizo kot enojčki. To je resna bolezen, ki se ji želimo izogniti. Zdravniki tako skrbimo, da je trojčkov oziroma dvojčkov, ki so spočeti s pomočjo zdravniške intervencije, čim manj in zato se je število dvojčkov in trojčkov tudi znižalo. Poleg tega se včasih v začetku nosečnosti s trojčki odločimo za redukcijo in se v izogib tveganjem odločimo za enoplodno ali dvoplodno nosečnost. Staršem predstavimo zaplete in tveganja pri večplodnih nosečnostih, odločitev pa je njihova,« je pojasnila sogovornica. Ženske, ki zanosijo spontano, so zdrave, visoke in so po možnosti ob roku rodile že prej, pa imajo tudi v primeru večplodne nosečnosti veliko manjše tveganje za zaplete kot tiste s kroničnimi boleznimi ali kot tiste, ki so zanosile po spodbujanju ovulacije ali po oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Te imajo slabšo prognozo in večje tveganje za zaplete.
 

Trikrat do štirikrat večja verjetnost za splav


Verjetnost za spontani splav pri nosečnicah s trojčki je trikrat do štirikrat večja kot pri enojčkih, pogosto odmrejo vsi, lahko pa odmre eden ali dva. Največ jih je v zelo zgodnji nosečnosti, to je do 22. tedna, potem pa jih ogroža večje tveganje za prezgodnji porod, ki je pri dvoplodnih in triplodnih nosečnostih mnogo večje kot pri enoplodnih. Ta se pri trojčkih pogosteje zgodi že med 24. in 28. tednom. Najpogostejši zaplet pri trojčkih je zastoj v rasti, prizadene lahko enega, dva ali vse tri sorojence. V maternici namreč nimajo vsi trije enakih razmer. Manjši ko so, bolj so ranljivi, toda če uspešno premagajo prve mesece življenja, lahko ulovijo vrstnike.
Danes se trojčki rojevajo le še s carskim rezom. Če se (prezgodnji) porod ne začne spontano, mama pa je zdrava in otroci prav tako, ga zdravniki sprožijo najpozneje v 33. tednu nosečnosti. Prej pa le, če se pojavijo bolezni pri nosečnici, preeklampsija (nosečniški zaplet z visokim krvnim tlakom in beljakovinami v urinu) ali so pri plodovih opazili hud zastoj v rasti ali hudo pomanjkanje plodovnice. »Pretehtamo, ali je bolje, da so plodovi še v maternici ali da zanje poskrbijo neonatologi. Če pa je ogroženo življenje matere, tedaj ne moremo tvegati in čakati, nosečnost je treba dokončati ne glede na zrelost plodov,« je povedala dr. Nataša Tul Mandić. Po njenem bi se tudi družba morala bolj zavedati, da nosečnice z dvojčki ali trojčki potrebujejo več pozornosti, ne samo medicinske, tudi podpore v družbi in družini. Imeti tri dojenčke ni lahko, to mama in oče težko zmoreta sama. Zato se ji ne zdi pravično, da se porodniški dopust podaljša le za tri mesece.