Odnosi: Zanosila sem, fant pa noče imeti otrok

Objavljamo pismo bralke, ki ji partner izkazuje vse prej kot ljubezen.

Objavljeno
20. november 2017 17.07
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič

Pismo bralke: Lahko rečem, da sem prvih trideset let preživela kot malokdo. Izhajam iz družine, kjer se starši lepo razumejo, z bratom se imava rada, nikoli se ne prepiramo, grdih in vulgarnih besed ne poznamo. Doštudirala sem, se zaposlila, starši so mi pomagali pri nakupu stanovanja. Lahko bi se reklo, da živim kot v pravljici, če ne bi v moje življenje vstopil fant, ki je, potem ko sem se vanj zaljubila, pomendral marsikaj, kar mi je bilo zelo dragoceno. Sprva je bilo vse, kakor je moralo biti: družil je naju šport, deloma tudi poklic, oba imava rada samoto, čeprav nama ne manjka prijateljev. Po nekaj mesecih, ko se mu je zazdelo, da sem že »pečena«, se je začelo. Prebujala sem se z njegovimi kritikami in tudi zaspala z njimi. Nič mu ni bilo več prav: ne to, kako se ljubim z njim, kakšne čevlje nosim, motilo ga je pregrinjalo čez kavč, prijateljice. Najbolj pa moje delo, v katerem je veliko fizičnega, kar pomeni, da ne morem imeti dolgih nohtov in podobno. Sodu je izbilo dno, ko je začel zavijati z očmi še nad bratovo ženo. Za njo je težka osebna preizkušnja, fant pa se, če le more, iz nje norčuje, češ kakšna tepka je. Ko ga prosim, naj mi razloži, zakaj je takšen, mi odvrne, naj mu bom hvaležna, ker je edini, ki me lahko »spravi v red«. Pa ne le mene – tudi moje domače in prijatelje. Verjemite, ne želim postati drugačna! Za povrhu sem včeraj izvedela, da sem noseča, on pa otrok ne mara! Grozno. Grozno. Eli

Milena svetuje: Kako že pravijo, draga Eli? Za dežjem posije sonce? Pri vas je bilo vrsto let ravno nasprotno: bili ste deležni obilo sonca, dobrih medsebojnih odnosov, trideseti rojstni dan ste dočakali brez pretresov, nihče vam ni metal polen pod noge. Potem ste brez večjih intimnih izkušenj spoznali moškega, ki se je že od začetka čutil poklicanega, da vas »preoblikuje« po svojih željah in pričakovanjih. Sprva, ker ste bili pretirano zaljubljeni, tega niste niti opazili. Še huje: želeli ste se prilagoditi njegovim pričakovanjem bolj, ko je bilo mogoče. Ko je, seveda, videl, da mu gre »delo« z lahkoto od rok, je začel svoje pogoje stopnjevati. Kar nenadoma niste bili več dobri v postelji, motile so ga vaše roke s pristriženimi nohti, malodane vsak dan vas sili, da zamen­jajte pohištvo in tudi slog opreme stanovanja. Pogosto to počne brezobzirno. Ko vidi, da se zaprete vase, uporabi »rokavice«, najraje med poljubi, z nasmeškom in nemalo neiskrene (?) prijaznosti. Ne veste več, kaj bi, nimate se več radi, postajate negotovi, zmedeni, žalostni. Tudi v službi delate napake, ker niste zbrani, in to vas še posebno jezi. Za piko na i ste zanosili, a se o detetu, ki ga nosite pod srcem, ne upate pogovoriti s partnerjem. Zavedate se, da bi vas v trenutku, ko bi izvedel zanj, poslal na splav.

Ponoči, ko ne morete spati, razmišljate, kaj storiti. Del vas želi pobegniti od njega, drugi del pa vam govori, da morda sploh ni tako hudo, kot se včasih zdi. Kdaj pa kdaj upate, da vam bo nekoč uspelo, da ga boste spremenili, da bo postal bolj človeški. Hrepenite po tem, da bi vas imel rad takšno, kot ste. Naveličali ste se nenehnega igranja in prilagajanja njegovim žel­jam. V času, ko si nadenete masko po njegovi želji, se gnusite sami sebi. Pogosto stiskate pesti, ko v nemoči in s sklonjeno glavo poslušate njegove kritike. Groza vas je ob misli, kaj šele bo, ko se bodo zaradi nosečnosti začeli kopičiti kilogrami. V želji, da je partnerica »najlepša« med najlepšimi, jih ne prenese.

Če sem iskrena, brez dlake na jeziku, moram reči, da ste si res nakopali na glavo čudnega tiča! Od kod neki se je vzel? Glede na to, da ste bili brez večjih izkušenj, »zaviti« v nekakšno vato že od doma, se bojim, da ste stopili v zvezo precej naivni, prepričani, da se vam je začelo dogajati prvo poglavje kakšne pocukrane mehiške nadaljevanke. »Nevarnosti« niso zaznali niti vaši domači. Imeti prvega zaresnega fanta pri tridesetih, kot kaže, pomeni tudi nemalo tveganja, če nas, seveda, v ključnih trenutkih zapusti sreča.

Nekaj mi pravi, da ste mi pisali predvsem zato, da bi vam pri nameri, ki se vam mota po glavi, dala prav. Niste se zmotili! Če bi bila na vašem mestu, bi tudi jaz naredila točno to, kar boste vi: fantu bi pokazala vrata! Niti misliti si ne morem, da bi otrok moral odraščati ob očetu, ki bi se iz čiste zlobe in večvrednostnega občutka zaganjal tudi vanj!

Takšnega moškega, kot ga imate vi, nobena ženska ne bi mogla spremeniti in mu obrusiti robove! Prepoln je samega sebe, svoje »veličine« in svojega »prav«. Pa bi mu človek kakšno stvar še odpustil, če ne bi »dirigiral« in zoprno poučeval celo med ljubljenjem!

Res je, ni vaša dolžnost, da ga prenašate poleg sebe. Nemogoče obnašanje bi se z leti še stopnjevalo. Sploh če vam je dal že večkrat jasno vedeti, da otrok ne mara in si jih ne želi.

Morda bo slovo težko, saj ga del vas še zmeraj ljubi, a ne bo konec sveta! Morate se zavedati, da niste več stari šestnajst let, da v malodane srednjih letih že lahko pretehtate, kaj je prav in kaj ni. Ne le za vas, tudi za otroka, ki ga boste obdržali. Privoščite mu, da bo imel podobno lepo otroštvo, kot je bilo vaše, a lepo prosim: ne ponavljate napak svojih staršev! Že dovolj zgodaj ga na primeren način privajajte na življenje, ki je včasih korenček, drugič spet palica.

Skrivnosti, ki ste jih delili z mano, fantu ne razkrivajte. Če bi bila vaša prijateljica, bi vam hkrati položila na srce: ko boste preboleli rane, ki vam jih je zadala napačna prva izbira, se moškim ne izogibajte. Brez njih je življenje pusto in prazno, rjuhe pa še bolj hladne kot sicer. Pri vaših letih jih je še veliko, ki so vredni pozornosti. Med njimi pa so takšni, ki si otrok želijo in bodo sprejeli tudi vašega. Srečno!

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)