Operacije hrbtenice vse bolj blage, izvedljive tudi v starosti

Bolečine v hrbtu sodijo med najpogostejše bolečine in nasploh najpogostejše zdravstvene probleme, in to predvsem v državah tega dela sveta, kjer je prebivalstvo vse starejše in kjer številni ljudje delajo sede oziroma se na splošno premalo gibljejo.

Zdravstvena statistika kaže, da v Avstriji za bolečinami v hrbtu trpi skoraj tretjina vseh odraslih prebivalcev (32,9 odstotka), pravi prof. dr. Michael Ogon, strokovnjak za konservativno in operativno zdravljenje hrbtenice, ki dela v dunajski Ortopedski bolnišnici Speising.

Ob tem prof. Ogon, ki je tudi podpredsednik evropskega združenja EuroSpine – to na evropski ravni promovira in koordinira raziskovanje, preprečevanje in zdravljenje hrbteničnih obolenj ter zdravstvenih problemov, povezanih s temi boleznimi –, opozarja, da se je zaradi staranja prebivalstva pa tudi zaradi razvoja medicine v zadnjih nekaj letih skupno število kirurških posegov na hrbtenici povečalo.

Številni novi trendi

»To se je zgodilo predvsem zaradi vse pogostejših kirurških posegov, katerih cilj je utrditev hrbtenice, medtem ko se število operacij medvretenčnih ploščic zmanjšuje,« pojasnjuje prof. dr. Claudius Thomé, vodja nevrokirurške klinike medicinske univerze v Innsbrucku in predsednik avstrijskega društva za kirurgijo hrbtenice.

Tudi v to medicinsko panogo vse hitreje prodirajo številni novi trendi. Kot poudarja prof. Thomé, je ena od pomembnejših novosti prizadevanje, da se pri operacijah v največji možni meri ohranijo anatomske strukture, tako v sami hrbtenici kot tudi v mišicah, ki jo obdajajo. V zadnjih nekaj letih so razvili in tudi vse pogosteje izvajajo zelo blage operativne metode – »minimalne reze«, skozi katere kirurgi opravljajo različne posege, takšne za razbremenitev hrbtenice kot tudi za njeno učvrstitev.

»S pomočjo nove, minimalno invazivne tehnologije, tako imenovane Minimal Access Spine Technology, MAST, je mogoče, najpogosteje s pomočjo torakalnih sistemov in punkcijskih instrumentov, na nežen način doseči ciljno točko. Zato je danes po tovrstnih kirurških posegih veliko manj neželenih zapletov in ti posegi niso več tako zastrašujoči,« meni prof. Thomé. »Hkrati je močno napredovala anestezija oziroma tehnike narkoze, tako da danes vse pogosteje operiramo tudi resnično stare bolnike,« opozarja prof. Ogon. In doda, da se je v minulih desetih letih v njihovem centru za bolezni hrbtenice v dunajskem Speisingu delež bolnikov z operacijo hrbtenice povečal s sedem na štirinajst odstotkov.«

Eden dobrih primerov vse bolj »nežnih« operacij hrbtenice je kifoplastika. Kot pravi prof. Thomé, lahko namreč »s tem, ko se v hrbtenično vretence vbrizga cement, na novo utrdimo vretence, ki je počilo zaradi osteoporoze.«

Degenerativne okvare

Hrbtenica se sčasoma obrablja in pri nemajhnem številu ljudi se zaradi tega pojavi spondilolisteza, ko eno vretence zdrsne prek drugega. Ko se to zgodi v spodnjem delu hrbtenice, nastane lumbalna spondilolisteza, ki povzroča bolečine v križu in stegnih. Bolezen je lahko prirojena, lahko nastane kot posledica poškodbe, najpogosteje pa gre za degenerativno bolezen.

Poleg spondilolisteze so zelo pogoste tudi druge okvare hrbtenice, pri katerih je treba opraviti kirurški poseg, katerega cilj je utrditev hrbteničnega stebra, pri čemer prof. Thomé dodaja, da si specialisti za to področje medicine v zadnjem času prizadevajo, da bi se z različnimi metodami izognili »večnadstropnemu« utrjevanju hrbtenice. Pri teh operacijah na različne načine med seboj povežejo dve ali več hrbteničnih vretenc.

Čeprav je človek dobro gibljiv tudi z utrjeno hrbtenico, ko vsako njeno »nadstropje« ni posamično gibljivo, poskušajo zdravniki danes znova vzpostaviti naravno premikanje obrabljene hrbtenice, poudarja prof. Thomé. »Še zlasti za vratni del hrbtenice že obstajajo proteze hrbteničnih vretenc, ki dajejo pri ustreznih bolnikih zelo spodbudne rezultate. Hkrati preizkušamo tudi nekaj povsem novih rešitev.«

Zdrs hrbteničnega vretenca

Število operacij hrbtenice pri starejših bolnikih se je v zadnjih letih občutno povečalo, hkrati pa se je precej zmanjšalo število tovrstnih operacij pri ljudeh v srednjih letih.

»Najpogostejši vzrok za operacijo hrbtenice pri ljudeh, mlajših od petdeset let, je zdrs hrbteničnega vretenca. V teh primerih je v minulih nekaj letih občutno napredovalo tudi neoperativno zdravljenje. Če je to zdravljenje pravilno izvedeno, se kar 70 odstotkov bolnikov tudi brez operacije občutno bolje počuti že po štirih tednih – po osmih tednih pa se jih bolje počuti kar 87 odstotkov. Zato mora pri izpahnjenem vretencu konservativno zdravljenje trajati vsaj šest do osem tednov,« poudarja prof. Ogon.

Pri tej bolezni je torej le vsak osmi bolnik kandidat za operacijo; ta je nujna, če ima bolnik simptome omrtvičenosti. Kot poudarja prof. dr. Claudius Thomé: »Naj je slišati še tako kruto, a za nas glavni kazalnik tega, da je potreben nujen kirurški poseg, niso bolnikove bolečine, temveč morebitno mrtvičenje udov ali kakšnega drugega dela telesa.«